Stran 2 od 5
Objavljeno: Ne Nov 03, 2013 7:15 pm
Napisal/-a bobolino
če misliš, da lahko izpulim celotno rastlino in bo rasla pri tebi naprej, samo povej, 
._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Ne Nov 03, 2013 7:39 pm
Napisal/-a bobolino
jaz sem se tudi morala stara navaditi nate, pa mi ni hudega (zaenkrat....). 
_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Ne Nov 03, 2013 7:50 pm
Napisal/-a muha
Objavljeno: Ne Nov 03, 2013 9:47 pm
Napisal/-a pika
Jaz brstični ohrovt vsako jesen presadim v vrt, ko se grede spraznijo, pa si hitro opomore in raste celo zimo naprej, po moje je tu isto.
Rastlina je visoka nekje do enega metra, se mi zdi. Iz estonskih semen, ja.
Objavljeno: Če Jun 05, 2014 1:15 am
Napisal/-a zuf
Še jaz pristavim svoje za tole čudovito listno zelenjavo.
Dober opis je tukaj - http://fides.fe.uni-lj.si/zdravje/clanki/12-96.html - pa še ključen podatek glede časa setve iz istega linka:
| Citiram: |
| Ker ta rastlina zelo hitro raste, ga pridelujemo po vrtninah, ki jih pospravimo do začetka julija. To so predvsem grah, nizek stročji fižol, krompir, glavnata solata... Listni ohrovt sejemo od konca aprila do konca junija, presajamo pa od junija do začetka avgusta. Tako pozni termini presajanja so primerni samo za zelo nizke sorte, ki imajo krajšo rastno dobo. Srednje visoke in visoke sorte presajamo do konca junija, da dobimo bogat pridelek. Če rastline presadimo bolj zgodaj, bodo pridelki precej večji kot pri poznem presajanju. Seveda pa ne smemo presajati prezgodaj, sicer bodo rastline povsem dozorele že konec septembra ali oktobra. To poznamo po rumenenju spodnjih listov, ki začno odpadati m to zmanjšuje pridelek. Rumenenje spodnjih listov povzročajo pomanjkanje hranil, večja gostota in manjša ter krajša osvetlitev v oktobru. |
---
zuf: 06 Julij 2012 - Mi našega že obrtgujemo, sejal sem po principu zimskega sejanja v posodice in ga kasneje v aprilu presadil na prosto.
---
Tole zgoraj je bilo prvo leto, letos prav nič ne hitim, ga bom šele jutri sejal.
Kaj pa ostali?
oktober 2012
Objavljeno: Če Jun 05, 2014 10:34 am
Napisal/-a juglans
Pozdravček. Letos sem ga sejal kot vsako leto zelo zgodaj, če izhajam iz vsebine posredovanih besed. (setev v aprilu) Pri nas ne uspe narediti tolikšne mase zelenja, ker ga sproti obiramo takoj, ko je mogoče. Posledično tudi ne opažam nekakšne "iztrošenosti" rastlin, ker reveže neprestano silim k rasti in v meni bolj prijazne gabarite. (viiiišiiina) Težave pa mi povzročajo šuštarji. V najslabšem letu je edina korist od njih le oktobra in novembra, ko nepridipravi "poniknejo". Pozimi je na jedilniku voluharja. Prase mi je ravno te dni požrl najlepši primerek radiča tik pred cvetenjem. Skratka, dober tek mu želim kar od daleč, saj sproti opažam primerke, ki "padajo".
Bi pa še pripomnil, da ima kodrolistni slabšo rast (vsaj tu, pri nas) in šuštarji si ga raje izberejo. Zgleda, da ima "ravnolistni" močnejšo povrhnjico listja in je zato manj užiten.
Tudi gosenice kapusovega belina ga zelo obrajtajo. Se zgodi, da v noči ali dveh ostane le listno "ožilje".
Objavljeno: Če Jun 05, 2014 10:44 am
Napisal/-a brbr
Letos sem nasejala kar lepo zbirko kapusnic in med njimi tudi kodrolistnati ohrovt. Bom lahko primerjala, kako so posamezne vrste dovzetne do škodljivcev/bolezni. Na toskanskem ohrivtu se dobro počutijo mele mušice, ki pa niso kak poseben problem.
Pred leti, ko sem nazadnje sadila kodrolistnati ohrovt, je zelo topla zima in januarja je bil ohrovt poln delebih, lepo rejenih zelenih uši (kar pokale so od zdravja 
). Drugače je pa to odlična zimska zelenjava._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Jun 05, 2014 11:04 am
Napisal/-a MARIJAV
Pri nas pa je bil pred leti kodrolistni ohrovt pozimi tudi krasna gostija za srne. 
_________________Živeti na podeželju je najlepše!
_________________
Nazadnje urejal/a orhy 03 Nov 2013 18:39; skupaj popravljeno 1 krat