Stran 2 od 13
Objavljeno: Po Maj 19, 2014 10:55 pm
Napisal/-a notranjka
Hvala Metuljc ,sem popravila in se obema opravičujem za napako.
Metuljc,me res zanima,če je tudi na vašem koncu tako.
Jaz tega pojava do sedaj nisem opazila,pa so koprive že nekaj let skoraj edino gnojilo na vrtu.Mogoče jim res kaj manjka in so to našle v gnojilu._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
Objavljeno: To Jun 24, 2014 12:26 am
Napisal/-a figula
hi,
sem nova tukaj in tole je moj prvi prispevek. Letos je vrtnarjenje moja motivacija in obsedenost. Saj vrtnarila sem že prej, tako tradicionalno: čebulo not, čez 1 mesec ven – muha! isto česen, isto korenček, pa 2 vrsti paradižnika, zemlja suha, zbita ilovica ….. skratka žalost na potenco. Nič več! Nabavila sem razna semena in sedaj sem zacoprana 
z vsemi naravnimi/organskimi/bio/...... metodami vred.
Ker je kmetovanje taka sorta opravila za potrpežljive ljudi z dolgim spominom, sem šla iskat znanje na net. In kot nalašč sem najprej našla Patricov in Gilov naslov http://gilcarandang.com, ki je tukaj v nekaj temah omenjen. In koncepte KNF in še in še in tonem vedno globlje, v glavi mi že poka in se mi vrti od vseh novih in norih idej
Saj tako rekoč na novo začeti z novimi pristopi ni tako težko, težje je v pravi redosled postaviti vse informacije in jih uporabiti v pravem času – popravni izpit bo za marsikatero stvar šele drugo leto.
Na enem čisto drugem forumu je bil predlagan vaš naslov in sedaj sem tukaj .
Kakor sem pregledovala množico zapisov, imate že skoraj vso tematiko KNF obdelano (IMOje, LB, CalP), manjkajo pa še zvarki FPJ (fermented plant juice), FFJ (fermented fruit juice), ribje gnojilo (fish fertilizer) in GG ingver česen (ginger garlic) tinktura za zdravljenje in odpornost in odganjanje škodljivcev.
Še ogromno dela, kaj?
Opravičujem se, če je to že vse kje zapisano na forumu, pa nisem našla. Ampak sedaj, ko je ravno pravi čas za obiranje paradižnikovih zalistnikov, bi bila prava škoda, če jih ne bi porabili za izdelavo hranila za paradižnike.
FPJ (fermented plant juice - fermentirani rastlinski sokovi)
Osnovni recept se pri Patricku imenuje; Grow fertilizer (angleški recept), v bistvu pa je to FPJ.
Za nekoga sem vse skupaj že poslovenila, pa bom kar to prilepila. Takole gre v osnovi:
IZBIRA RASTLIN
- najprej si izbereš rastline. Lahko izbereš rastline, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
1) Plants with energy = rastline z energijo
2) Fast-growing and vigorous plants = hitro rastoče in močne rastline
3) FPJ from the same crop = lahko zbiraš hormone in encime istih rastlin (kot omenjeno paradižnik za paradižnik, papriko za papriko itd.
Priporočajo:
- Mugwort= divji pelin = raste vsenaokoli ob vsakem gozdu in ob vseh travnikih = za čvrstejšo rast in večjo odpornost na mraz
- cedra (Cedar has 'chi', so when a small amount of the FPJ made from the cedar is mixed with other FPJs, it will become a very effective reinforcing agent) = cedra je rastlina z energijo
- vse rastline (cvetje) z vonjem (naj bi bile bolj efektivne)
- kopriva, regrat, vrba (aspirin in hormon za rast korenin (tukaj imam tudi eno zgodbico)), .... lucerna (dušik), .....
RECEPT - NAREDI SAM
- idealen čas za nabiranje bio materiala je zgodaj zjutraj, ko je še rosa za rastlinah in predno posije sonce. To pa zato, ker rastlina ponoči pošlje hranila iz korenine v rastoče dele - podnevi pa jih spet potisne dol v korenine, ker se listi ukvarjajo s fotosintezo
- torej potrgaš vršičke rastlin, liste rastlin, cvetove rastlin, vitice rastlin (hitro rastoči deli), plodove rastlin (v njih je največja moč) - pač tisto, kar si izbral
- stehtaš material - recimo imaš 100 g
- stehtaš sladkor od 1/2 teže do iste teže - recimo od 50 do 100 g. Priporočajo rjavi ali melaso, vendar jaz ugotavljam, da beli bolj fermentira in več soka potegne ven, zato mešam malo belega malo rjavega trsnega. O dveh različnih vrednostih sladkorja pišem zato, ker so ravno tukaj navodila rahlo odvisna od avtorja - eni pravijo polovico teže drugi pa isto težo. Ker pravijo, da KNF odpušča kikse - grem jaz nekje vmes in bi dala cca 70 g sladkorja
- listni material daš v plastičen lavor in nanj potreseš sladkor. Potem z rokami (lahko imaš rokavice) vmasiraš sladkor v liste in jih obenem trgaš, drobiš, stiskas stebla = cilj je, da dobiš čimvečjo površino in da se sladkor vsega dobro oprime (da bo delovala osmoza)
- ko si dobro premasiral in je material raztrgan/razdrobljen na male koščke in je vlažen, ga daš v kozarec. Kozarec je lahko plastičen ali steklen za vlaganje - material dobro potlačiš, da iztisneš zrak in da se sladkor še bolj dotika rastlin. Originalen recept celo pravi, da naj bi material obtežil - vendar pri naših manjših hobi količinah to ni treba. Je dovolj, da dobro pritisneš. Če je material bolj suh, lahko dodaš malo vode - bodi ZELO pozoren, da ne bo klorirana voda iz pipe.
Kozarec, ki si ga izbral naj bo tako velik, da bo materiala približno za 2/3 kozarca, 1/3 mora ostati prazna, da ima fermentacija prostor in da imajo mikroorganizmi prostor za dihanje. V redu bo tudi, če ti ne rata ujeti idealnih tretjin
- kozarec pokriješ s papirnato brisačko in gumico in si kar na to brisačko zapišeš datum
- kozarec daš na zračen prostor brez direktne sončne svetlobe
- če si radoveden kaj se dogaja, lahko vmes zadevo premešaš, to lahko narediš tudi, če se na površju nabira bela plesen - smo rekli, da je to OK. Lahko jo odstraniš ali pa umešeš v maso. Potem maso spet potlačiš nazaj navzdol
- proces fermentacije se zaključi, ko se mehurčki nehajo tvoriti oziroma pusti naj se paca vsaj 7 dni - ker je proces odvisen od temperature, jaz v teh mrzlejših nočeh pustim cca 10 dni. Predolgo tudi ni treba pustiti, ker gre potem proces naprej v tvorbo dušika in kaj jaz vem kaj še vse. Zadeva ima rahlo sladko kislo alkoholni vonj.
- potem zmes odcediš. Tu je ena hecna stvar, ki sem se je tudi sedaj naučila in preverila: material, ki ga dobiš samo s precejanjem je precej čistejši od tistega, ki ga dobiš z naknadnim stiskanjem zmesi. Sicer si seveda želiš stisniti zmes in iz nje potegniti vse koristne učinkovine - in to tudi storiš na koncu - ampak ne tega iztiska na koncu mešat z ostalim sokom. Sploh če si naredil soka več in bi ga rad shranil - je precejena tekočina veliko čistejša in bolj varna, da bo dlje zdržala - stisnjeno tekočino pa takoj/prej porabiš
- če imaš torej soka več in ga želiš shraniti za kasnejšo uporabo, mu dodaj sladkor v razmerju 1 : 1 in ga nalij v plastično/stekleno stekleničko tako, da bo na vrhu prostor - da bodo mikroorganizmi lahko dihali (in jedli sladkor, ki si jim ga dodal) in da bodo ustvarjeni plini lahko uhajali, zato zamaška ne privij do konca, bolj ga samo natakni
- ker boš sok tudi takoj uporabil (saj zato smo ga delali, mende , ga najprej razredči 1:20 = torej recimo 1 deci soka in 20 deci vode = bodi zopet zelo pozoren, da ne uporabiš klorirane vode direktno iz vodovoda. Lahko je voda iz pipe, ki si jo prejšnji dan nalil v steklenice in je klor izhlapel
- mešanica 1:20 je tvoja OSNOVNA raztopina, ki jo za uporabo za zalivanje ali za sprejanje po listih nadalje razredčiš v razmerju 1 jedilna žlica ali 15 ml na 4 litre vode (neklorirane). Ker je to bio hranilo in ne gnojilo, je lahko tudi kak ml več
- vedno delaš pripravek iz ene rastline. Ko je narejen, jih lahko zmešaš več različnih skupaj
UPORABA FPJ
FPJ se lahko uporablja za rastline, živali in ljudi. Najdejo se poročanja, da si ljudje na tak način pripravljajo remedije za recimo lajšanje bolečin pri revmi, isto s pripravkom GG. Meni se zelo dopade moj FPJ iz žajblja – ga bom kar jaz spila, rastline bodo dobile pa kaj drugega , mož pa je dobil stekleničko z GG
Kombinacija različnih pripravkov: IMO (BIM)+LB+FPJ z GG in ribjim izvlečkom je pravi zagonski eliksir za rastline, moje ga hvaležno sprejemajo. Liči tomatoti so po CalP zacveteli, da jih je veselje pogledat.
Trenutno se spravljam delat še FFJ, ki do sedaj še ni prišel na vrsto, saj sodi v v ciklus cvetenja oziroma tvorbe plodov:
Nutritive Cycle Theory:
http://rooftopecology.wordpress.com/2011/03/15/korean-natural-farming-handbook-nutritive-cycle-theory/
(čisto mimogrede – sirček, ki nastane pri izdelavi LB po metodi riža in mleka – je odličen za živali. Naša jorkica se oblizuje in gleda, če bo še kak košček padel)
Upam, da sem kaj pomagala in nisem bila predolga
lepo uspevajte
Objavljeno: Pe Jun 27, 2014 4:28 pm
Napisal/-a Aye-Aye
uauuu, kako si se razpisala. 
Lepo, še nekdo zacopran z vsemi naravnimi/organskimi/bio/.... metodami vred. 
Prvi prispevek pa že toliko zanimivega. Si bo treba več časa za vse skupaj vzet, vsekakor zelo uporabno. 
Hvala!
Objavljeno: Pe Jun 27, 2014 4:48 pm
Napisal/-a voda
figula, to bo za brat večkrat. dobrodošla in lepo se imej pri nas. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Jun 27, 2014 8:41 pm
Napisal/-a juglans
300 lepo kosmatih mačkov!
100 odstavkov in iz enega v drugega bolj notri. BIM, GG, FGJ KF.... bo treba še brati. 
Skratka, super prispevek. Dobrodošla.
Objavljeno: Pe Jun 27, 2014 9:14 pm
Napisal/-a figula
hvala vsem
sem tudi sama brala in brala do popolne zmedenosti ... in si naredila še medvedjo uslugo, ko sem šla iskat druge vire. Predvsem zato, ker se razlikujejo glede doziranja. Sem že hotela enemu v komentar napisati, naj se odločijo ali dam eno žlico na 1 l ali na 3,8 litrov, predno si skurim rastline
No, pa si nisem še nobene, samo s pripravkom česen/ingver v alkoholu (kar je v bistvu tinktura) sem malo bolj previdna. Z njim pa dobijo po ritki vse uši, ki bi se rade napasle na mojem trudu 
Bom vesela, če bo še kdo pripravljal ta hranila, da bomo lahko primerjali izkušnje. Zaenkrat z moje strani samo pozitivni učinki.
Objavljeno: So Jun 28, 2014 1:42 am
Napisal/-a aladin
Sem si pustil tole temo za čas, ko bom imel pol ure skupaj časa... Veliko stvari prvič slišim in ogromno za sprobat.
Objavljeno: To Okt 07, 2014 10:47 pm
Napisal/-a figula
Če ima kdo veselje in malo časa - naj vas spomnim, da si pripravite kakšen zvarek po FPJ receptu na prejšnji strani. Dokler je še kaj lepo zelenega. Bom kasneje pripravila navodilo za pripravo zvarka za tretma semen. Ideja pri tem pripravku je, da seme dodatno opremimo s hormoni/encimi/hranili za zdravo, produktivno in odporno rast rastline.
In v tem pripravku so tudi različni FPJ-ji - rastlinski izvlečki. Izberemo si lahko različne lastnosti, odvisno katera semena bi tretirali in kaj bi jim želeli dodati.
Nekaj primernih rastlin je že naštetih na prvi strani te teme. Lahko naberemo tudi korenine, tudi za njihovo fermentacijo obstaja recept.
Potem so tu še rastline, ki so naravni repelenti in bi našemu semenu dodale nekaj svojih lastnosti. Na splošno so to vse dišeče rastline (dokler nam ne zraste vodin bolhač )
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 3:09 am
Napisal/-a figula
Imam nekaj za dodat k receptu na prvi strani.
Danes je zelo dišalo v kuhinji, ko sem pripravljala zvarke . Sem se spomnila, da vam naredim kak posnetek. (niso najboljše kvalitete , a sporočilo je vidno)
Torej dodala bi to, da ko rastlinski material naberete, razrežete, zmiksate ali raztrgate in dobro zmešate/zmasirate s sladkorjem - ga pustite nekaj časa stati. Sladkor bo že začel vleči rastlinske sokove in pripravkom ne bo treba dodajati vode. Vsaj v večini primerov.
Tole je primer počivajoče limonske bazilike, po cca pol ure je pričela "jokati":
Preslica in limonska trava, ki sta tokaj "trdi in suhi" sta bili izjema. Čeprav sem ju stolkla in pridno masirala, nista popustili. Razmišljam, da bi za limonsko travo uporabila recept za fermentacijo z alkoholnim začetkom.
Preslica bo mogoče šla skozi, malo sem jo obtežila s kozarcem, kjer v olju raztapljam smolo. Morem si za ta namen obtežitve poiskati primerne kamne:
Lahko je biti mojster, če imaš pravo orodje 
.
Tole mi je mož prežagal valjar za testo in se oba konca odlično obneseta za razna opravila. Paziti je treba le, da izberete valjar, ki nima na sredini luknje:
Takole se s tem orodjem imenitno potisne material navzdol in istočasno iztisne zrak in sprosti tekočino:
Današnji štirje lončki se bodo pridružili svojim kolegom, ki se že cmarijo:
Pregledala sem njihov "status", dva sta imela na vrhu malo bele plesni, ki sem jo potisnila navzdol, da jo fermentacija počisti. Če bi bilo plesni več, bi jo odstranila:
Takole so videti gabez korenine, precej so lepljive:
Vse to lahko počnem v kuhinji, ker nimam tečne žene, ki bi me preganjala da ji packam po tleh
Mož pomaga po svojih močeh, največkrat pa visoko prestopa razpostavljene lončke in sklede in že se mu kam mudi ... 
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 6:55 pm
Napisal/-a juglans
Hojla figula. Super objava. Prav magnetična.
A namesto da bi delal in bil pri stvari, kakor se reče, zgolj delam, misli pa so drugje. Namreč lepega vremena bo slej ko prej konec, ... nedelja pa to.
Skratka, bi poizkusil še jaz kaj "nažmohtati", vendar sem v dilemi katere rastline naj uporabim in kaj naj od tega pričakujem. Seveda v izogib 1001 kozarčka in pripravka v njem
Omenjaš pravilo "paradižnikov ferment" zgolj za paradižnikove rastline. Torej ne bo delovalo na melancanih ali papriki naprimer?
Kaj pa potem citronska trava in preslica skupaj?
Kaj pa gabezove korenine? Kultiviraš gabez ali je v ozadju še kaj, česar ne vem in sem spregledal?
Verjetno je tu posredi še nekakšen "kreativ mind" in posledično tisočere kombinacije "kaj za katero reč ali namen". Bi hotela s kakšno besedico spregovoriti še o tem. Če nisem pretirano zahteven, gabez na primer za ... , bazilika za ... ipd.
Za začetek pomišljam na bolhača in daturo, paradižnik še cveti, bazilika, shiso (čeprav nimam pojma čemu bi služil pripravek iz nje) in še kaj bi se našlo. (recimo rožmarin, kaj z njim? Za prijetne sanje o morju, za figo in mojo laž, da smo najmanj v Kopru, če že ne na Cresu, ... ?)
Pa še blgor tebi za dobrega moža in nasploh super "ženo". Je verjetno neprecenljivo, ... si predstavljam.
Vsekakor super in hvala za slikovna poročila. Prav pride, ko ne veš kako naprej.