Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Diplotaxis tenuifolia - dvoredec, "trajna rukola"
heloha, če želite vam preskrbim rastlinice totalno samonikle od milega boga dane bi rekli oni. namreč na njjvi kjer smo pri sosedih pobirali krompuir je na pomlad tega dvoredca še pa še. kar tako samonikelne sorteje. upam, da ga je še za opazit i za presadit. bom pogledala jutri. upam, da bo čas za sprehod do njive. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."PS: nič ne bom gledala jutri, saj ga ob bateriji pri meni nisem opazila, tako da do pomladi ne bo nič. za tolažbo sem povečerjala brodet in žmuljič malvazije sem si privoščila. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Dvoredec je vsesplošen plevel v zadnjih letih ob cestah, na zelenicah,...po vsej Sloveniji in prav nič težko ga ni dobiti. Vsak petek občudujem prazna soplodja, kako se srebrno bleščijo v soncu, ki je nizko nad obzorjem, tam ob cesti malo pred Litijo, prav čaroben pogled je to. Tudi pri meni doma se bo našla kakšna sadika spomladi, zdaj pa le naj spi zimsko spanje, ali pa vsaj dremanje mu privoščimo, se je čez poletje namučil, saj je skoraj edini (no, v družbi trpotcev) zelenel, kjer je vse drugo pobrala vročina in suša, sploh na zelenih pasovih ob cestah.
