Stran 2 od 3
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 11:24 am
Napisal/-a zuf
Hoj lepa kata, sem ti odgovoril v novi temi Riček - Camelina sativa.
Kar se tiče metle, sem se malo razgledal in našel samo en nepreverjen vir.
Drugače pa ja, metle se dela iz sirka, ki pa je čisto druga rastlina.
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 3:34 pm
Napisal/-a pika
Pri nas je bilo ravno toliko sveže trave, da sem lahko prekrila bolj ali manj cel vrt. Vse je pripravljeno le še na sajenje paprike in paradižnika, grede za papriko bom pa zastrla v drugi rundi košnje okrog vrta.
Zuf, si se super lotil! Imaš podoben način kot jaz. Vsak dan se sprehajam po vrtu, čeprav nimam trenutno kaj večjega početi, ampak si grem prečistit misli, pa tu in tam kakšno zel spulim 
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 4:42 pm
Napisal/-a zuf
Sprehajanje po vrtu je res lepo.
S svežo travo bom pa tudi jaz začel sedaj zastirati, prvo večje pokrivanje bo na gredi z česnom.
Zdaj grem pa solato nabrat.
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 5:21 pm
Napisal/-a labia
Se nebi mogel bolj strinjati. Zastirka je zakon. Gola zemlja pa čista poguba in smrt za mikroorganizme.
Golo zemljo:
1. sonce zapeče in zaskorji,
2. veter jo izsuši,
3.dež pa izpere zgornji sloj najbolj kvalitetnega dela.
Tako zemlja postane mrtva, težka za obdelavo in neuporabna, negostoljubna za naše rastline. Temperatura zgornjega sloja, kjer je večina korenin, tako v 24 urah zelo niha, ravno tako je vlažnost neenakomerna in je potrebno pogosto zalivanje.
Vse te probleme reši zastirka. Kakršnakoli je dobrodošla. Od koprene, kartona, papirja, trave, slame, sekancev, lubja, odmrlih rastlin, celo plevel je boljši kot nič.
Razlika je ogromna: trda zbita zemlja, če je gola ali pa rahla in živa pod zastirko
Objavljeno: Ne Apr 20, 2014 10:27 pm
Napisal/-a zuf
labia, hvala, da si se oglasil.
Mogoče lahko poveš kaj več o aprilskem zastiranju v rastlinjaku?
Ali pa karkoli pripomore k zdravju tal v rastlinjaku?
20. april 2014 - solatna mešanica - originalni recept
Med nabiranjem sem danes še eno fotko pritisnil.
Solatna mešanica in bodoča greda paradižnika, paprik in jajčevcev.
Gredo sem 3. marca zasejal z mešanico različnih solat (glavnata, berivka, listnata, domača itd.), ajdo, rukolo, redkvicami, nekaj malega rdeče lobode, tagetesi, ognjičem in grahom.
Vsak dan nabiramo za 4-6 ljudi solate.
Ne bo je zmanjkalo, v bistvu jo je vedno več.
Za zdaj nabiramo tako, da pulimo:
- manjše rastline v bližini večjih rastlin
- tam kjer je več večjih rastlin na kupu
- v morju zelenja pulimo šopke manjših rastlin
Gre za jedačo in redčenje - spuljene rastline grejo za solato, ostale dobijo prostor za rast.
Tiste, ki ostajajo so vedno večje in je tudi nabiranje vedno hitrejše.
Tudi zdaj gre hitro, rastline so precej lepe pa udi zimska solata in radič na drugih gredah sta na voljo.
! Rastline v mešanici pulim s korenino vred dokler nimajo močnih korenin - takrat sledi le rezanje in obtrgavanje (zelo primerno za solato, ker se hitreje in večkrat obraste, če ji srčiko pustimo, nabiramo pa samo zunanje liste). !
Drugič bom posadil še več graha, vršički so odlični.
Vmes je tudi redkvica, pa rukola, veliko je mrtve koprive, ki tudi gre v solato, a sem jo začel tudi pleti, predno se močno ukorenini.
Ajde žal ni več veliko, je večinoma pomrznila v tisti ohladitvi, sem jo pa sicer dostikrat jedel (sicer pa tudi drugje po vrtu poganja).
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 1:04 am
Napisal/-a zuf
Zgoraj v prvem prispevku teme sem dodal par slik in dopolnil poročilo.
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 10:36 am
Napisal/-a juglans
Zuf, kapo dol. Imaš roke čarodeja, ..... celo "duhovi" so sprehodili. Saj verjetno te vrste duš ponoči ne strašijo, kaj ne? 
Sicer pa so zgornje fotke še dodatna oprijemljivost tvojih zapisov. Zdi se mi, da nas počasi premikaš.
In še nekaj vsebinskega. Pretežno hrastovo listje v zastirki zna biti bolj neugodno za zemljo. Mislim na daljši rok, več let zaporedoma. V bližnji okolici imam prevladujoč hrastov gozd, bukov in drugih vrst gozdnega drevja odmet bi moral pripeljati od daleč. To pa mi ne diši ne iz praktičnega, kakor tudi ne iz širše smiselnega vidika.
Bi bilo bolje, da del leta odleži na kupih in ga šele tedaj nanesti na grede? Ti je kaj poznano kako se tanini razgrajujejo?
lep dan
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 12:15 pm
Napisal/-a bobolino
zuf, prelepo in zelo zelo uporabno!
sicer se danes pripravljam na sajenje par paradižnikovih sadik v lonce, ker je premokro za delat na gredah, dva dni skupaj je deževalo. Me pa vseeno zanima, ali boš potem vmes med te solatne sadike nasadil paradižnik, in boš solatno "podrast" kar pustil?
je pri tebi kaj polžev? Pri nas jih je nemogoče veliko. S pepelom posipat je pa brezveze, ker je vse mokro._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 1:56 pm
Napisal/-a zuf
juglans, ti duhovi so ponoči prav pridni in prisrčni, no vsaj večino časa, včasih znajo pa početi stvari, ki jih ne razumem!
Takrat se malo s taninom zaščitim, hrastovo listje pod povštrom pomaga.
S hrastovim listjem na vrtu je pa tako, v večjih količinah ni ravno zaželjen, podobno je z kostanjem in orehom, pa še kakšnim, a trenutno se jih ne spomnim.
Pepel ne škodi, če ga posipamo po takem listju, kamena moka je super in BIM.
Pri meni sem orehovo listje dal na debelo na potke v jeseni, do zdaj je delno preperelo in ga že dajam na grede.
Je pa en detajl tukaj, orehovo listje pred nanosom na potke vedno pustim, da odleži pod drevesi kakšen teden ali več, izmenjava dežja in sonca je idealna.
Juglon in tanini se hitro sperejo.
Prav tako je s hrastovim in kostanjevim, ki sta zmešana z bukovim, javorjevim, gabrovim in ostalimi - to mešanico uporabljam brez pomislekov.
Če bi hrast in kostanj dominirala, bi se poslužil podobne metode kot pri orehu, predpranje, potem pa naj nekje odleži par mescov (na potki recimo), potem pa preperelega na grede.
bobolino, ko presajam paradajz, pojem vso solato, ki je v premeru 20-30cm sadike.
Takole sem lani flancal zelje v solatno mešanico.
| Citiram: |
| Je pri tebi kaj polžev? Pri nas jih je nemogoče veliko. S pepelom posipat je pa brezveze, ker je vse mokro. |
Mislim, da jim listavka ni kaj preveč všeč.
Sicer pa Charles, gospod iz Anglije vrtnari samo z pokrivanjem gred s kompostom v jeseni, ravno zaradi polžev sploh ne zastira.
Poleg jesenskega pokrivanja s kompostom, prakticira tudi pokrivanje čez sezono po potrebi - z kompostom.Nazadnje urejal/a zuf 21 Apr 2014 18:24; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: Po Apr 21, 2014 3:19 pm
Napisal/-a Rowbi
Ker mi je všeč tale tema, je zelo aktualna, bom še sam prilepil sliko mojega novega vrta. Slikano je proti jugu. Na levo sem po principu gibanice naredil gredico, na njej že raste čebula in solata. Pridejo pa še paradižnik, bazilika, blitva, nizki fižol, buče, kapucinke, koruza, redkvica, sončnice in visoki fižol. Vrvica je za fižol, kapucinke in paradižnik.
Na enem delu je slama z kompostom ležala že od januarja, včeraj pa sem razširil in oblikoval gredico, ter dodatno zastrl z senom. Pod breskvico pa je iz pešk zraslo 6 malih breskvic, ki jim zastirka ustreza, tako da bodo ostale tam do jeseni
Skupaj je nekje sedaj 25 cm višine (slama spodaj je zbita).
Na desni strani slike pa je bilo zaorano in prefrezano. Zastrl sem z listjem in slamo (ne na debelo), potke pa so pokrite z žagovino. Sedaj pa čakam da pogleda kakšna zelenjavica vn
Sam sem tudi obdan z orehi, zato bom jeseni listje uporabljal za zastiranje poti.
Zuf, eno vprašanje. Na gibanico vrjetno ni dobro saditi korenovk, saj zemlja spodaj ni dosti mehka? Kaj pa z ostalim naštetimi rastlinami, bo šlo?
