Stran 2 od 6
Objavljeno: Sr Dec 10, 2014 12:53 pm
Napisal/-a mfranc
| labia je napisal/a: |
| Zanimiv del pri vsej zgodbi pa je, da potaknjeni zalistniki ( kar se dogaja časovno veliko pozneje) v resnici zrastejo v krasne in močne rastline, dostikrat boljše rasti, kot zgodnji originali. |
Se čisto strinjam in tudi prakticiram. Sicer kloni od matične rastline naj ne bi bili boljši, ampak v praksi so, ker so vzgajani v veliko toplejšem okolju.
Res pa pridemo skoraj do tehnoloških težav 
. Matične rastline morajo biti vzgojene zelo zgodaj, da nam potaknjenci, kloni še dajo primeren pridelek do konca sezone.
LP_________________mfranc
Objavljeno: Sr Dec 10, 2014 2:09 pm
Napisal/-a metuljc
| mfranc je napisal/a: |
| Sicer kloni od matične rastline naj ne bi bili boljši, ampak v praksi so, ker so vzgajani v veliko toplejšem okolju. |
Zakaj ne bi bili boljši? Natanko to, kar lahko doda ugodnejše okolje, jim to omogoča, dedni material imajo res enak, vpliv okolja pa tudi nikakor ni zanemarljiv.
Objavljeno: Sr Dec 10, 2014 8:18 pm
Napisal/-a mfranc
Metuljc, ena stvar me bolj "skrbi" , našel sem podatke, da zaporedno kloniranje, torej razmnoževanje klonov od kloniranih klonov itn., povzroči slabšanje hm, genskega zapisa? Ali drug način pešanja klonov?
LP_________________mfranc
Objavljeno: Sr Dec 10, 2014 8:28 pm
Napisal/-a Plamenka
Ampak v eni sezoni najbrž redko kdo naredi več kot eno generacijo klonov ali pač?
Objavljeno: Sr Dec 10, 2014 8:45 pm
Napisal/-a mfranc
Verjetno res, Plamenka, zato me to zanima čisti iz firbca 
.
Če pa kje, pri meni se mogoče to zgodilo pri razmnoževanju hibiskusov, Newbiscusov . Saj veš , se zlomi kakšna vejica, pa jo potaknem. Se pa potaknjenci mojih hibiskusov sigurno razmnožujejo naprej, skozi naslednja leta.
LP_________________mfranc
Objavljeno: Sr Dec 10, 2014 9:00 pm
Napisal/-a metuljc
| mfranc je napisal/a: |
Metuljc, ena stvar me bolj "skrbi" , našel sem podatke, da zaporedno kloniranje, torej razmnoževanje klonov od kloniranih klonov itn., povzroči slabšanje hm, genskega zapisa? Ali drug način pešanja klonov?
LP |
Zanesljivo ne povzroča pešanja genskega zapisa, le kako? Se pa strinjam, da se po tej poti lahko prenašajo virusne in druge bolezni. Ampak, kot, da boš ti gojil praprapraprasinčke/hčerke od letošnjih paradižnikov? 
Morda ti bom čez nekaj let vedela okoli epigenetskih ugotovitev še kaj več povedati, zdaj je to še bolj ali manj v strogo znanstveni sferi. 
Boš zdržal do takrat?
Objavljeno: Če Dec 11, 2014 10:31 am
Napisal/-a labia
h, metuljc tale epigenetika je hecna zadeva.
Genski zapis se pri potaknjencih res ne spremeni ( no razen če bi šlo za kakšno mutacijo) se pa lahko aktivirajo sprožilci- zaviralci posameznih genov in v bistvu spremenijo lastnosti rastline.
Citiram nekaj vsebin:
- Na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, ne da bi se pri tem moral spremeniti zapis DNK. Gre za kemično modifikacijo molekule DNK, ki se lahko v določenih primerih tudi deduje.
- Dedne značilnosti, ki so jih semena izgubila v teku evolucije z vzgojo ali degeneracijo je mogoče znova omogočiti.
- To pomeni precejšnjo revolucijo v našem razumevanju dedovanja, saj je vse od Darwina naprej veljalo, da se živa bitja spreminjamo samo zaradi povsem naključnih mutacij, ne pa zaradi tega, ker bi se naši geni prilagajali okolju. Epigenetika pa je prav to, prilagajanje aktivnosti genov okolju, in to tako, da se lahko takšna sporočila prenašajo tudi na potomce.
- Vse celice večceličnega organizma namreč vsebujejo enak genski zapis, kemijski modifikatorji (npr. hormoni, rastni faktorji ipd.) pa med razvojem povzročijo, da se posamezne zarodne celice diferencirajo v specializirane...
Nekako laično bi rekel, da ko potaknjenec prične diferencirati svoje celice in prične proizvajati korenino lahko določen del DNk zapisa deblokira in morda je to ravno pojačana rast....
Če nadaljujem v tej smeri, bi potem seme iz plodov te klonirane rastline imelo recimo deblokiran gen za bujno rast in bi vse naslednje rastline, ki bi zrasle iz teh semen bile močne in košate.....
Bi bilo zanimivo potem naslednje leto vzporedno gojiti isto sorto iz original rastline in iz klona, morda bi bila vidna ta razlika.
Gre pa pri tem za moje laično razmišljanje in upam, da ne brcam preveč v temo ali celo učim krivo vero. Popravi me če se motim.
Kakorkoli, vse skupaj je res zanimivo
Objavljeno: Če Dec 11, 2014 11:02 am
Napisal/-a metuljc
No, z gojenjem dveh rastlin ne bi ničesar dokazal, pa že mora biti kar precejšen vzorec, da lahko z gotovostjo trdimo, da so razlike posledica tega, kar raziskuješ in ne česa drugega, recimo naključja.
Hja, o tem se ne ve še dovolj, da bi se z gotovostjo trdilo, je pa jasno, da bomo izvedeli še amrsikaj zanimivega (in uporabnega).
No, geni se ne prilagajajo okolju, to je napačen izraz. Geni ostajajo enaki, le njihova aktovnsot ne. V tem je velika razlika. Nekja, kar osebek (vrsta) izgubi iz dednmega materiala, se nikoli več ne vrne, le geni, ki so neaktivni, se lahko aktivirajo. V tem je bistvena razlika.
Objavljeno: Sr Jan 14, 2015 4:07 pm
Napisal/-a Špela
Bom kar tukaj zapisala - letos bom prvič imela rastlinjak (folija). Za koliko se časovno zamakne sejanje/sajenje v takem rastlinjaku? Ponekod sem brala, da se lahko paradižnike sadi v rastlinjak že od srede marca do srede aprila. Koliko je to realno?
Objavljeno: Sr Jan 14, 2015 4:16 pm
Napisal/-a Bicikel
Zelo odvisno od mikro lokacije, lege, osončenosti, okolice (veter).... V principu pa je v takih rastlinjakih temperatura zjutaj praktično enaka kot zunaj in je treba računati, da lahko sadike tudi pomrznejo. Če je mikrolega ugodna in se zemlja čez dan v rastlinjaku dobro segreje, potem bo toploto čez noč odajala in bo nastalo nekaj razlike napram zunaj. Če tega ni, potem lahko računaš, da bo enako. Govorim seveda za jutranje kritične temperature. Čez dan je ob soncu itak lahko bistveno višja kot zunaj, tudi za 20 in več stopinj - odvisno od zračenja.
Torej opisati moraš še svoje okoljne pogoje.