Moje izkušnje z "vrtnarjenjem na veliko" - pred tremi leti sem začela obdelovati travnik (700m2). Hotela sem obdelovati zemljo prez prekopavanja, pa mi, žal, do zdaj še ni uspelo - površina je prevelika, da bi jo lahko vso pošteno zastrla in preprečila travi ponovno vznik. Tako se vedno znova pošteno zazeleni. Travo potem čez leto režem in polagam na površino kot zastirko. Zastiranje s slamo je boljše, seveda, če je slama od netretiranega žita, ker se s senom prinese razna semena. Lansko leto sem za zastiranje česnovih gred in sajenje krompirja uporabila seno staro cca 14 let, pa se je pojavil slak, ki ga prej ni bilo (predvidevam, da je piršel na njivo s senom).
No, tole mojo njivico vsako leto prefrezamo, ker je zemlja preveč zbita in zapleveljena, da bi lahko sadila ( česen in fižol ) - en del pred sajenjem fižola, drug del pred sajenjem česna in ozimnega žita.
Letos sem se razširila še na sosednjo njivo (cca 2000m2), ki je bila v preteklih letih konvecionalno obdelovana. Na enem delu zdaj raste česen, en je na žalost ostal prazen in ga takoj spomladi zasejem z belo gorjušico , del pa z lucerno (za bogatenje tal z dušikom in humusom), ki bo na njivi ostala cca 3leta. Inkarnatko bom kosila in del uporabila za zastirko na česnovih in fižolovih gredah, drug del pa bom puščala na površini za humus. Seno bom kot zastirko uporabljala samo, če bom prepirčana, da je bilo pokošeno pred cvetenjem...
Gotovo bi svetovala, da vsaj en del površine zgodaj spomladi poseješ z belo gorjušico, ki naredi zelo globoke korenine in tako spravi hranila iz podtalja na površje, kjer so dostopna drugin rastlinam. S koreninami dobro prarahlja tlaJe dobra čebelja paša. Naredi veliko zelene mase in je odlično zeleno gnojilo.
Odlična za črpanje hranil iz globin je tudi rž, ki se ponavadi seje pozno jeseni in se jo lahko spomladi pokosi ali zadela v zemljo kot zeleno gnojenje.
Za bogatenje tal so nadvse pomembne metuljnice, ki jih je potrebno vključiti v setveni kolobar (pri meni sem to nalogo zaupala mojim fižolom, nekaj sadim graha, čičerike, tudi lečo sem že probala, a jo je suša vzela...)_________________naredimo svet lepšiNazadnje urejal/a brbr 07 Jan 2015 16:12; skupaj popravljeno 2 krat
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Projekt - NJIVA
Jaz osebno bi začel s mejhnim delom njive, ki bi ga nredil v vrt. Recimo 3×3 m. Ostalo bi pa zasejal s kakšnimi rastlinami ki pomagajo tlem. Naprimer facelija, mislim da veže dušik, in daje odlično pašo za čebele. Jeseni pa zastirko.
Potem bi pa z leti večal površino vrtička, kolikor bi rabil. Ne bi vsega zastrl naenkrat. Sem že večkrat poskušal doma, pa mi ni zneslo._________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Potem bi pa z leti večal površino vrtička, kolikor bi rabil. Ne bi vsega zastrl naenkrat. Sem že večkrat poskušal doma, pa mi ni zneslo._________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Svoj prvi prispevek sem popravila, ker sem dve rastlini narobe zapisala: ni rumena gorjušica, ampak bela in ne bom sejala inkarnatke (to sem posejala jeseni na gredo, kjer je lansko leto rastel krompir in bo ostala predvidoma do maja - komaj čakam, da vidim njeno krasno rdeče cvetje) temveč lucerno. Mislim, da obe sodita med detelje. Facelja pa ne zbira dušika v zemlji, a vseeno zemlji dobro dene, ker odganja talne škodljivce. Pravijo, da je zaradi tega dober predposevek za kromir in druge korenovke.
Seveda se je z veliko površino nabolje spopasti postopoma. Sama sem imela veliko tremo pred začetkom obdelava 700m2 (prej sem obvladovala 100m2). Vendar, ko enkrat začneš, kar gre, vsaj pri meni, ker na njivi gojim samo rastline, ki ne potrebujejo dosti nege in tudi, ker me pleveli načeloma ne motijo preveč (posebno enoletni ne)._________________naredimo svet lepši
Seveda se je z veliko površino nabolje spopasti postopoma. Sama sem imela veliko tremo pred začetkom obdelava 700m2 (prej sem obvladovala 100m2). Vendar, ko enkrat začneš, kar gre, vsaj pri meni, ker na njivi gojim samo rastline, ki ne potrebujejo dosti nege in tudi, ker me pleveli načeloma ne motijo preveč (posebno enoletni ne)._________________naredimo svet lepši
Ne, lucerna ni detelja, sodi v rod Medicago, meteljka (M. sativa je lucerna), inkarnatka pa je detelja, Trifolium incarnatum. Sta pa obe metuljnici, torej imata simbiontske bakterije v koreninskih gomoljčkih, ki vežejo atmosferski dušik v obliko, dostopno rastlinam in tako bogatijo pčrst z dostopno obliko dušika.
_________________naredimo svet lepši
| aladin je napisal/a: |
| Kaj pa lakmus pokaže pri kompostu iz žagovine? Je zelo kislo? |
Nisem meril pH, ker to še ni bil podvig za tako splošno rabo, da bi mi bilo pomembno. Kakor berem, pa naj bi a) bila žagovina listavcev manj kisla od iglavcev in b) kompostiranje ublažilo kislost. Kar je dodatni razlog, da se nisem podrobno ukvarjal.
Nekompostirano žagovino upam dajati direktno na maline (z dušičnim dodatkom) zato, ker so jim bolj kisla tla všeč (sicer ne tako brutalno kot ameriškim borovnicam, ampak ja) in glede tega po 3 letih takega dodatka ni videti razhajanja med teorijo in prakso.
Tule je en stric pomladi kar na horuk zakopal pet ton žagovine v 280 m2 vrta skupaj z ureo. Pravi, da prek poletja ni bilo za nikamor (tj. urea v njegovi količini ni zbalansirala tega, kako razpad žagovine porablja N), jesenska runda pridelkov pa je že bila zelo uspešna vključno z zeljevo družino (ki ima raje manj kot bolj kislo zemljo).
http://forums2.gardenweb.com/forums/load/soil/msg1013061217492.htmlNazadnje urejal/a crtj 07 Jan 2015 21:59; skupaj popravljeno 1 krat
| seba993 je napisal/a: |
| Ker si omenil da je zemlja zelo zbita bi bilo fajn da bi jo pognojil z hlevsikim gnojem še boljše pa z humosom. Za bolj sipko zemljo lahko dodaš tudi mivko. Samo za te ukrepe je tereba zemljo preorati. |
Materiali se sami pomešajo v zgornje plasti zemlje, nadaljna zaščita tal pa poskrbi za dobro strukturo tal.
| crtj je napisal/a: |
| Glede pokrivanja tal poglej tudi: http://www.backtoedenfilm.com/ Ta stric, ki pripoveduje, ima sicer zelo izrazito versko prepričanje in se vedno vrača k njemu, vendar če to odmisliš, dobiš nek vtis o uporabnosti žagovine / oblancev / lesnega drobirja. Meni se je v 2014 božansko skompostiral kup žagovine (kar ni čisto isto, v filmu pokriva s surovim materialom) in sem to jeseni s pridom uporabil pri sajenju in zastiranju mladih dreves in potaknjencev. V 2015 bom skušal kup povečati na več kubikov in se lotiti pokrivanja gred. |
Oj. Večino obostoječega vrta v bistvu pokriva s kompostom. Surovi material uporablja bolj na novih površinah, kar dobro zamori prvotne rastline.