Objavljeno: Sr Jan 07, 2015 1:41 pm
Moje izkušnje z "vrtnarjenjem na veliko" - pred tremi leti sem začela obdelovati travnik (700m2). Hotela sem obdelovati zemljo prez prekopavanja, pa mi, žal, do zdaj še ni uspelo - površina je prevelika, da bi jo lahko vso pošteno zastrla in preprečila travi ponovno vznik. Tako se vedno znova pošteno zazeleni. Travo potem čez leto režem in polagam na površino kot zastirko. Zastiranje s slamo je boljše, seveda, če je slama od netretiranega žita, ker se s senom prinese razna semena. Lansko leto sem za zastiranje česnovih gred in sajenje krompirja uporabila seno staro cca 14 let, pa se je pojavil slak, ki ga prej ni bilo (predvidevam, da je piršel na njivo s senom).
No, tole mojo njivico vsako leto prefrezamo, ker je zemlja preveč zbita in zapleveljena, da bi lahko sadila ( česen in fižol ) - en del pred sajenjem fižola, drug del pred sajenjem česna in ozimnega žita.
Letos sem se razširila še na sosednjo njivo (cca 2000m2), ki je bila v preteklih letih konvecionalno obdelovana. Na enem delu zdaj raste česen, en je na žalost ostal prazen in ga takoj spomladi zasejem z belo gorjušico , del pa z lucerno (za bogatenje tal z dušikom in humusom), ki bo na njivi ostala cca 3leta. Inkarnatko bom kosila in del uporabila za zastirko na česnovih in fižolovih gredah, drug del pa bom puščala na površini za humus. Seno bom kot zastirko uporabljala samo, če bom prepirčana, da je bilo pokošeno pred cvetenjem...
Gotovo bi svetovala, da vsaj en del površine zgodaj spomladi poseješ z belo gorjušico, ki naredi zelo globoke korenine in tako spravi hranila iz podtalja na površje, kjer so dostopna drugin rastlinam. S koreninami dobro prarahlja tlaJe dobra čebelja paša. Naredi veliko zelene mase in je odlično zeleno gnojilo.
Odlična za črpanje hranil iz globin je tudi rž, ki se ponavadi seje pozno jeseni in se jo lahko spomladi pokosi ali zadela v zemljo kot zeleno gnojenje.
Za bogatenje tal so nadvse pomembne metuljnice, ki jih je potrebno vključiti v setveni kolobar (pri meni sem to nalogo zaupala mojim fižolom, nekaj sadim graha, čičerike, tudi lečo sem že probala, a jo je suša vzela...)_________________naredimo svet lepšiNazadnje urejal/a brbr 07 Jan 2015 16:12; skupaj popravljeno 2 krat
No, tole mojo njivico vsako leto prefrezamo, ker je zemlja preveč zbita in zapleveljena, da bi lahko sadila ( česen in fižol ) - en del pred sajenjem fižola, drug del pred sajenjem česna in ozimnega žita.
Letos sem se razširila še na sosednjo njivo (cca 2000m2), ki je bila v preteklih letih konvecionalno obdelovana. Na enem delu zdaj raste česen, en je na žalost ostal prazen in ga takoj spomladi zasejem z belo gorjušico , del pa z lucerno (za bogatenje tal z dušikom in humusom), ki bo na njivi ostala cca 3leta. Inkarnatko bom kosila in del uporabila za zastirko na česnovih in fižolovih gredah, drug del pa bom puščala na površini za humus. Seno bom kot zastirko uporabljala samo, če bom prepirčana, da je bilo pokošeno pred cvetenjem...
Gotovo bi svetovala, da vsaj en del površine zgodaj spomladi poseješ z belo gorjušico, ki naredi zelo globoke korenine in tako spravi hranila iz podtalja na površje, kjer so dostopna drugin rastlinam. S koreninami dobro prarahlja tlaJe dobra čebelja paša. Naredi veliko zelene mase in je odlično zeleno gnojilo.
Odlična za črpanje hranil iz globin je tudi rž, ki se ponavadi seje pozno jeseni in se jo lahko spomladi pokosi ali zadela v zemljo kot zeleno gnojenje.
Za bogatenje tal so nadvse pomembne metuljnice, ki jih je potrebno vključiti v setveni kolobar (pri meni sem to nalogo zaupala mojim fižolom, nekaj sadim graha, čičerike, tudi lečo sem že probala, a jo je suša vzela...)_________________naredimo svet lepšiNazadnje urejal/a brbr 07 Jan 2015 16:12; skupaj popravljeno 2 krat
_________________naredimo svet lepši