Stran 2 od 3
Objavljeno: Po Apr 17, 2017 1:59 am
Napisal/-a zuf
Vprašanje glede mehanizacije sem postavil zato, ker 100 kubikov skompostirat na roke bo malo težko.
Imaš probleme s polži?
Kaj od zelenjave bi rad gojil?
Z apnenjem tudi jaz ne bi hitel.
Zemlja je kisla, ker je zaradi gline in premalo humusa prisotnega premalo zraka.
V kakšnemu stanju so trenutno tla?
Zbranano?
Golo?
Zapleveljeno s slakom?
Kaj tretjega?Nazadnje urejal/a zuf 18 Apr 2017 23:30; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Po Apr 17, 2017 4:44 am
Napisal/-a Parangalus
Material, ki ga imas na voljo je dragocen. Od tega kar si omenil lahko v zemljo vdelas samo svez travni odkos. Nikakor pa ne nic rjavega, bogatega z ogljikom. Listje in travo lahko tudi raztrosis na nekaj 10 cm debelo po njivi in pustis odlezati kako leto, razmnozili se bodo dezevniki in zaceli delat zate, prezracili bodo zemljo in jo obogatili z organsko snovjo prav tako vse ostale mikrozivke. Ce se ti ljubi kompostirat, mesaj travni odkos z mletim materialom ali listjem. Kar nekako pol-pol. V vsakem primeru pa zbiraj material na nek kup (ali vec) pa ce ti rata po plasteh, trava/listje ali trava/mleto.
Objavljeno: Po Apr 17, 2017 5:45 pm
Napisal/-a don
| zuf je napisal/a: |
Vprašanje glede mehanizacije sem postavil zato, ker ne boš zmogel 100 kubikov skompostirat na roke.
Mislim, bi se dalo, MOGOČE, ampak je glupo. 
Imaš probleme s polži?
Kaj od zelenjave bi rad gojil?
Z apnenjem tudi jaz ne bi hitel.
Zemlja je kisla, ker je zaradi gline in premalo humusa prisotnega premalo zraka.
V kakšnemu stanju so trenutno tla?
Zbranano?
Golo?
Zapleveljeno s slakom?
Kaj tretjega? |
Definitivno takšna količina predstavlja ogromno količino dela, ampak če druge opcije ni menim da se vseeno izplača potruditi?
Problemov s polži je na tej njivi ogromno in pri prvi setvi industrijke sem imel z njimi prave bitke, da je dovokj mladih rastlinic ostalo pri življenju.
Od zelenjave predvsem bučke, melancane, krompir, papriko, paradižnik, solata in seveda še kaj ker vse radi pojemo
Ja apnenjenje v zadnji fazi, ko izpolnim že vse ostale elemente, da že porušeno strukturo ne naredim še bolj noroooo...
Stanje njive v tem trenutku: nazadnje preorana in pofrezana prejšnje leto, kar pomeni skoraj leto stoji nedotaknjena. Na njej raste trava, pleveli, predvsem pa veliko slaka kateri med poletjem naredi po tleh pravi tepih. Mogoče imam tudi problem, ker so na tej zdajšnji njivi in prej travniku rastli trije dokaj veliki orehi... in predvidevam, da je v zemlji njihov ostanek juglona?
Objavljeno: Po Apr 17, 2017 5:50 pm
Napisal/-a don
| Parangalus je napisal/a: |
| Material, ki ga imas na voljo je dragocen. Od tega kar si omenil lahko v zemljo vdelas samo svez travni odkos. Nikakor pa ne nic rjavega, bogatega z ogljikom. Listje in travo lahko tudi raztrosis na nekaj 10 cm debelo po njivi in pustis odlezati kako leto, razmnozili se bodo dezevniki in zaceli delat zate, prezracili bodo zemljo in jo obogatili z organsko snovjo prav tako vse ostale mikrozivke. Ce se ti ljubi kompostirat, mesaj travni odkos z mletim materialom ali listjem. Kar nekako pol-pol. V vsakem primeru pa zbiraj material na nek kup (ali vec) pa ce ti rata po plasteh, trava/listje ali trava/mleto. |
Hvala za nasvet! Nekaj takega imam v planu poiskusiti... kaj pa ce bi naredil "gredice" 10-20cm debele iz pokošene trave na katero bi potem z plugom prioral plast zemlje iz obeh strani? Nebi rad da materjal začne gniti po njivi ker bi potem same nezaželjene bakterije vnesel v zemljo... ali se motim glede tega?
Objavljeno: Po Apr 17, 2017 10:03 pm
Napisal/-a aladin
Škoda da ne moreš imeti živali, te biti zelo pomagale - razplevelile bi ti zemljo, razrahljale in pognojile.
Kako daleč pa imaš do njive? Kokoši so komot po nekaj dni same, če imajo dovolj hrane, vode in ustrezno zaščiten prostor.
Objavljeno: To Apr 18, 2017 6:28 pm
Napisal/-a don
Ja tudi meni je žal ker imam rad živali vendar potem nebi imel srca, da bi jih stran spravil.... zato če je le možno jih nebi imel ja imam slabe pol ure v eno smer do njive, res pa je da bi tudi vsaj 1x tedensko moral tja v vsakem primeru, da bi materjal tja odpeljal (skorajda je že čas, da si kmetijo s posestjo nabavim) 
Objavljeno: To Apr 18, 2017 6:45 pm
Napisal/-a muha
don: začni delati toliko in tisto, kolikor zmoreš in se ne sekiraj, če ne bo vse prav in takoj učinkovalo. Boš že sčasoma dobil prakso. Vzemi pa v obzir, da prvo leto pridelki ne bodo taki, kot so recimo na zufovih njivah. Je tudi pri njem nekaj časa trajalo.
Objavljeno: To Apr 18, 2017 11:52 pm
Napisal/-a aladin
Kure so primerno oskrbljene komot en teden same, še posebej v času, ko ne zmrzuje pregloboko (da jim ne zmrzne voda)
Imaš morda koga v bližini njive, ki bi jih prišel vsake toliko pogledat?
Sicer pa mogoče je res smiselno, da si najdeš njivo nekje bližje in manj zahtevno.
Objavljeno: Sr Apr 19, 2017 12:31 am
Napisal/-a juglans
aladin brez zamere, a kljub vsemu odsvetujem takšen način. Vedno se pojavi kakšna malenkost, ko je potrebno posredovati in če te ni se zaplet rešuje po "naravni" poti.
V končni fazi še celo mačke ali psi potrebujejo neprestano človekovo bližino in v odsotnosti le te prične sožitje slej ko prej usihati. Pa so to mnogo bolj samostojna bitja kot pa kokoši.
Raje ne.
Objavljeno: Sr Apr 19, 2017 11:01 am
Napisal/-a aladin
Ja, imaš prav... če so vsake toliko mesecev po en teden same je drugače kot pa če so same ves čas.