Stran 2 od 18
Objavljeno: To Apr 08, 2014 2:53 pm
Napisal/-a juglans
| Optimist je napisal/a: |
| Od jutri naprej jih bodo imeli pri "bodočem astronavtu Mirku". Pakirane po 5kom, 5€. Sorte ne vem... |
Hvala. Že imam.
Ene sem nabavil v Trstu in so že vsa štiri leta bolj zadržani. Verjetno bi jim moral kakšne "kancone" prepevati, pa ne znam jezika.
Za druge sem nabavil seme v Semenarni. Ti so še "frišni", a zelo zagnani.
Bi pa imel še tretje, take bolj kmetavzarske, prvobitne, kakršen je tudi oskrbnik sam. 
Torej divje primorske.
Četrti so pa domorodni drobižki, ki so tudi dobri za jest, le skromnih šopkov so nabirki.
Objavljeno: To Apr 08, 2014 3:02 pm
Napisal/-a zuf
Če želiš, da se odebelijo, jim proti koncu zime ali zelo zgodaj spomladi daj debelo zastirko. 
Hvaležni ti bodo do neba za kompost pod zastirko.
Na tak način smo mi divje kraške odebelili, 30-40cm senene zastirke zelo zgodaj spomladi, potem, ko smo jih porezali porumenele grme.
Takle čas jih nabiraš potem pa pri vsakemu grmu pustiš, da se razraste in napolni korenino z energijo za drugo seozono - korenina poskra energijo, ko je grm porumenel, tkarat se lahko poreže.
Lp.
Objavljeno: To Apr 08, 2014 3:32 pm
Napisal/-a juglans
Ja zuf, nameravam. Do sedaj sem jih razvajal s kompostom, vendar bo zastirka zagotovo sto krat boljša poteza (suša ...)
Oni moji divji takšni so, bolj drobčkani. Sem jih del izkopal in posadil na pognojen vrt in ni bistvene razlike v krepkosti poganjkov. So pa bolj reproduktivno naravnani (podzemna delitev), kar je razumljivo. Prazna vreča pač ne stoji pokonci.
Kako pa sicer poganjki prodirajo skozi zastirko. Se ne zatikajo in krivijo ali celo lomijo?
Me pa zanima še ena malenkost. Kako se kaj odziva voluhar na debele korenine. Lansko zimo mi je "italijanske" prilično prerahljal in tudi odganjali so bolj slabo. Je to zgolj slučajno sovpadanje ali pač moja radodarnost voluharju? Letošnjo zimo je bil bolj na topinamburju.
Objavljeno: Če Apr 10, 2014 10:32 am
Napisal/-a Aye-Aye
juglans, imava enake težave, sem sejala divje šparglje in nekaj se jih je celo obdržalo, kar sem opazila je, da se z leti, le zelo počasi vseeno debelijo. Bom zdaj še nasvet od zufa upoštevala. Zastirko sem sicer imela na gojenih in se je dobro obnesla, predvsem pokošena trava in pleveli, pa ne preveč na debelo in po malem vseskozi.
Tudi prijatelji voluharji, ki skrbijo, da se preveč ne razraste, prav tisto, kar imam najraje, mi vsako leto obdelajo nekaj sadik teh gojenih, tako da sem morala letos zastavit na novo, saj sta ostali le še dve sadiki od se mi zdi, da 30 -ih v par letih. Sem jim zdaj naredila posteljico z volne, upam, da bom uspešnejša, čeprav kot opažam volna tudi hitro razpade. Zato razmišljam, da bi morda le probala tale pripravek agrohomeopatski pripravek X39 Z naravo nad voluharja
Objavljeno: Če Apr 10, 2014 11:08 am
Napisal/-a juglans
Ta homeopatija me resnično zanima kako deluje. Sem sicer dobil neke informacije iz po moje verodostojnega vira zaradi katerih je celotna slika nekako manj kristalna, kot je sicer prikazana. Lahko pa, da sem bil tudi jaz sam slab "prevodnik" za te izjave in sem tako lastna žrtev v skeptičnosti. Načeloma bi po moje moralo delovati, verjetno pa igra določeno vlogo še lastno "duhovno stanje". Ne vem.
Volna. Jah, moje izkušnje so nekako "NE".
Se mi zdi, da sem že omenjal, da jo precej uporabljam na večji degradirani površini, kjer ne more zrasti skoraj nič. (odgrnjena spodnja plast zemlje) Ravno prejšnji teden sem jo razprostrl eno prikolico in čez neuporabno krmo od drobnice. To počnem že tri leta in prva je že skoraj čisto preperela. Kar želim omeniti je to, da se po delih prijema rastlinje in med njimi tudi precej regrata ter kislice, ki je dovolj mamljiv vir hrane za voluharja. Tip rije sto na uro. Zgleda da ga ne moti pretirano ali pa ni izbirčen.
Letos mi je ostalo nekaj semenskega krompirja in tega sem posadil kar pod svežo plast. Je reveža treba nafotrati.
Je pa to "krmišče" na srečo precej oddaljeno od njive in vrta. Se prepričujem ali zavajam, to je sedaj vprašanje.
Objavljeno: Če Apr 17, 2014 10:58 pm
Napisal/-a voda
juglans, če želiž "kmetavzarske" šparuge ti jih jaz prinesem iz Istre. totalno divje.
glede teh je pri nas v I. tako: ta prve so bolj tenkaste in rastejo povsod, ta druge, pravijo jima "korunke" so debelejše, ker so kasnejše in rastejo samo ob suhozidih.
kmetje zgodaj na pomlad zakurijo stare bodičaste poganjke. maja (letos že koncem marca), poženejo mladice in jih hitro nabiraš, ker te nič ne bode.
moje osebno mnenje je, da takih in s takim okusom ne moreš vzgojiti v vrtu. vrtni šparglj, če ga ne zasipavaš ima podoben okus kot divji a blažji. lpvoda
PS: pravkar sem jedla makarone in polivko z vrtnim špargljom.
še to divji se sam zaseje ali ga prinese veter oz. ptica. vrtni pa ne, ta se samo širi in skoraj bi rekla malo seli, ker čez čas ostareli rizomi odmrejo in se delajo novi na katerih izraste užiten poganjek._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Apr 18, 2014 9:49 am
Napisal/-a Sonceluna
Voda, a se lah še jaz zraven prislinim za kmetavzarske istrske šparglje, če boš slučajno rabutala korenine? Hvala!!!
Objavljeno: Pe Apr 18, 2014 9:54 am
Napisal/-a metuljc
Ko boš že pri delu, se še jaz priporočam, da se ti bo splačalo rovnico vzeti v roko. Pa hvala, vnapej. 
Objavljeno: Pe Apr 18, 2014 10:18 am
Napisal/-a juglans
U voda, seveda bi! Z veseljem in vnaprejšnjo zahvalo. "Korunke" torej. Le povej ko boš v bližini akcije, da si pravočasno splaniram pot v Lj.
Sicer pa, bo izkopavanja sedaj še primerno? No, pa saj smo "eksperti" in toleranca je že v paketu.
Aha še to. Da me ne bo kdo razumel napačno. Istrijani, Primorci in Kraševci so/ste čisto uredu ljudje in nikakor ne enaki z zgoraj omenjeno primerjavo o špargljih, ki je letela na mene samega. 
Objavljeno: Pe Apr 18, 2014 10:40 am
Napisal/-a Bicikel
Včeraj sem posadil 20 rizomov - 5 sort špargljev. So jih na gro nabavljali sosedje, pa sem dobil en delež - 1€ za en šop korenin. Računam na našo mačko, da bo držala voluharje stran od tega, čeprav sem pri kopanju jarka naletel na en rov. Upam, da je star.
Posadil sem jih sicer malo preveč na tesno, ampak so dobili dobro predelan gnoj in računam dovolj hranil za uspešno rast.