Stran 2 od 2
Objavljeno: Sr Dec 27, 2017 3:50 pm
Napisal/-a crtj
| metuljc je napisal/a: |
| Načeloma je dušik, ki je vezan v gomoljčkih (nodulih), v katerih so na koreninah številnih metuljnic (in jelš), dostopen drugim rastlinam, ko metuljnica propade oz propade korenina, na kateri so noduli. Mnogo metuljnic je enoletnic, torej je v nodulih na njenih koreninah vezan dušik na voljo okoliškim rastlinam po koncu njihovega življenja. |
Da. Za trajno rastlinje, ki prav tako pozna dušično simbiozo - torej recimo jelše, robinije, oljčice, grahovec.... pa *naj bi* veljalo, da ko se jih temeljito poreže, s tem dobimo tako reciklažo odrezanega materiala kot tudi dušik iz dela korenin, ki *naj bi* pri takšnem zmanjšanju nadzemnega dela prav tako odmrle.
Zdaj pa -- to, da če se nenadoma zmanjša masa korenin, bo hiral ali odmrl tudi del nadzemne rasti, to je jasno. Obratno, torej da če zmanjšamo nadzemno, bo potem del korenin rekel ah brez veze, saj nas več ne rabijo - je pa manj samoumevno.
Objavljeno: Po Jan 01, 2018 2:55 am
Napisal/-a Daniel R
| Tiana je napisal/a: |
Se opravičujem, če sem bila preveč akademska s temi bakterijami v zgornjem pisanju.
Odgovora na zgornje vprašanje nimam, imam pa (najmanj) eno dodatno vprašanje. Kako bakterije vedo, koliko dušika potrebuje rastlina, oz. koliko ga morajo fiksirati? |
Bakterije verjetno ne vedo, koliko dušika rabi gostiteljica. Samo kaj pa če rečemo tako: kdo pravi da vsega dušika ne porabi gostiteljica sama? Navsezadnje je dušik en izmed makroelementov in ga rastline veliko porabijo in če ima rastlina vir dušika pri sebi, zakaj ga nebi vsega porabila zase?_________________Iščem zanimive sadne vrste...
Objavljeno: Po Jan 01, 2018 9:26 am
Napisal/-a crtj
Kakor bakterije ne vejo, kaj je to dovolj dušika za eno rastlino, tudi rastlina ne ve, kaj je to ves dušik. Zdaj se pogovarjamo v smeri kako elektrika ve, kdaj je v pečici, kdaj pa v hladilniku 
Tukaj je primer študije, kako rastline z N simbiozo pomagajo sosedom v času svoje rasti, ne da bi se z njimi kaj dodatno počelo (na primer jih močno rezalo):
https://academic.oup.com/forestry/article/81/5/631/523709
Se pa po mojem branju nivo N "proizvodnje" lahko ZELO razlikuje od primera do primera (katere bakterije, katere rastline, konkretna situacija glede poselitve bakterij, pH itd) - tako da ne moremo samo na splošno reči "rastlina X je znani fiksator, torej njo posadimo in to je to, instant zmaga".
(glej med drugim tudi: http://www.perennialsolutions.org/all-nitrogen-fixers-are-not-created-equal )
Sam imam sicer z oljčico in inkarnatko dobre izkušnje, vendar ne v takšnem obsegu, da bi se temu lahko reklo statistika in jih tudi ne bom, ker bi to zahtevalo dosti več vseh virov, kot pa lahko temu namenim. Vendar mi za lastno rabo "če naredimo X, bo zelo verjetno OK" zadošča - mi ni tako bistveno, v katerih točno manjšinskih primerih pa ne bo boljše ter ali bi bilo dovolj dobro tudi brez.
V tem smislu malo "goljufam" glede tega, da tako ali tako ne ciljam samo na to, a bo ali ne bo N učinek. Ker inkarnatka je tudi odlična paša za čebele celo v letih z aprilsko pozebo (ter analogno robinija kot sploh glavna paša v našem koncu in jelša kot koristna zgodnja paša), oljčica pa tudi odlična za prehrano in sajenje na napornih legah (glede vetra in suše) in s tem že preprosto "mehanično" podporo drugim rastlinam.