Stran 2 od 3
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 6:54 pm
Napisal/-a krnekdo
In komentar na slabo izvedeno raziskavo, ki je ponovne raziskave niso mogle potrditi.
| Citiram: |
Preden se močno začudimo, je treba
povedati, da so izmerjene gostote v
mejah znane variabilnosti smreko-
vine in da bi bilo morda bolje opraviti
meritve na istem drevesu, npr. z
izvrtki. |
| Citiram: |
Je kaj na stvari? Na kolokviju na
ETH Zürich z naslovom “Lunina
faza - čas poseka - lesna kvaliteta:
tradicija in dejstva”, ki ga je organi-
ziral profesor Kučera, se je zvrstilo
več uglednih znanstvenikov. Med
drugim so ugotovili, da pri smreki čas
poseka ne vpliva na porazdelitev
vlage, sorpcijo, skrček in gorljivost
(Teischinger in Fellner). Tudi Baris-
ka in Rösch nista mogla dokazati
merljivega vpliva luninih faz na
krčenje smrekovine. Niemz in Kuče-
ra prav tako nista mogla pri smreko-
vini dokazati nobene “lunarne”
trditve |
Plus raziskave, ki sem jih prilepil v razpredelnici višje.
Veš, to je bistvo znanosti. Ponovljivost pozkusa 
Če to ne gre je ali bila študija prirejena, ali pa je bila slabo izvedena. Izberi po želji...
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 7:11 pm
Napisal/-a elstar
No, na tvoji razpredelnici samo nekajkrat piše "ni razlik" in ničesar drugega. Pogrešam številke.
V tej, ki sem jo jaz predložil so vsaj neke vrednosti...
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 7:20 pm
Napisal/-a malcek
@krnekdo, ali imaš mogoče kakšno povezavo do originalnih študij o nevplivu lune na les? Z veseljem bi si prebral.
Kolikor malo sem sam iskal, znanstveno še ni preveč dobro raziskan vpliv lunine mene ob sečnji. Ampak vpliv na osnovne lastnosti zgleda da obstaja.
Npr:
https://www.researchgate.net/publication/268351507_Considering_reversible_Variations_in_Wood_Properties_possible_Applications_in_the_Choice_of_the_Tree-Felling_Date
Raziskava je opravljena na smreki, primerjali so lastnosti lesa sekanega nekaj dni pred polno luno in nekaj dni po polni luni. V zimskih mesecih sečnje je prišlo do razlik (primerjava pred/po polni luni):
- povečanje gostote lesa za 10%
- zmanjšanje kapilarne sorpcije za 25%
Zanimivo je da marca in oktobra ni bilo razlik, medtem ko je pozimi (med novembrom in februarjem) razlika vedno prisotna. Februarja že izrazito manjša. Razlika je prisotna tako v beljavi (zunanji živ les) kot celo v črnjavi (notranji les).
Našel sem še tole: http://www.soin-de-la-terre.org/wp-content/uploads/Felling-Date-and-Wood-Properties_2010.pdf
Raziskava je narejena na smreki in kostanju, primerjali so tako osnovno lunino meno glede na periodo višene lune. Tudi tu so ugotovili vpliv lunine mene ob sečnji na krčenje lesa.
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 7:30 pm
Napisal/-a krnekdo
| elstar je napisal/a: |
No, na tvoji razpredelnici samo nekajkrat piše "ni razlik" in ničesar drugega. Pogrešam številke.
V tej, ki sem jo jaz predložil so vsaj neke vrednosti... |
Številke boš dobil, ko boš pogledal raziskavo/e, ki je/so omenjena/e v razpredelnici.
Kaj ti pomagajo vrednosti(Ki so kot je že omenjeno popolnoma v rangu variabilnosti gostot smrekovega lesa, ter niso bile pridobljene z istega drevesa, kar še konkretno povečuje odstopanja), če jih druge raziskave ne morejo potrditi? Ker točno za to se gre pri takih stvareh. Ponovljivost meritev. Če jih več neodvisno dobi enak rezultat, to zelo verjetno drži. Če se nekega rezultata ne da ponoviti, je zelo verjetno faljen.
malcek, ene 2 od teh sem imel nekje, ma dvomim da jih bom našel. Probej flikniti v google, morebiti so še javno dostopne
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 7:46 pm
Napisal/-a malcek
No saj mojedva članka sta ponovitev poizkusa od tistih, ki jih navajaš ti. Ravno zato sem te prosil za kak link, ker me zanima na koliko drevesih in ob katerih datumih je bilo sekano v tvojih raziskavah. Pri tej prvi, ki sem jo našel so na primer ugotovili razliko samo v zimskih mesecih.
Je pa bila raziskava (ta ki sem jo jaz našel) narejena v redu. Na več kot 500 drevesih ob več kot 40 sekanjih. Nekako ducat dreves ob sečnji. 500 se mi zdi že kar dober vzorec, da se zmanjšajo razlike zaradi specifike posameznih dreves.
Me zanima kak je bil vzorec pri tvojih starejših raziskavah. Malo sem jih sam iskal pa je težko ko ni naslova v citatu. Pa še ... joj moja nemščina 
.
Če imaš kak link le na plan z njim.
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 9:55 pm
Napisal/-a laksikon
je rekel eden izmed zelo znanih sadjarjev v SLO, da cepi ko ima čas in ga križ ne boli in ima vedno enak uspeh. Mislim, da je rekel 99%.
Objavljeno: Sr Mar 07, 2018 11:41 pm
Napisal/-a Tonček
Čeprav so v naslovu teme rastline, bom vseeno omenil še tradicijo kmečkih kolin. Obvezno se je treba držat pravila, da se ne kolje ob mladi luni. To spoznanje se je utrdilo v stoletjih in ne gre za nobeno vražo. To je nenapisan zakon. Klavnice se seveda tega ne držijo.
Objavljeno: Če Mar 08, 2018 1:47 am
Napisal/-a mravlja
| mravlja je napisal/a: |
Na, pa smo spet pri Vitruvius-u.
Elstar,
ko sem par deset let nazaj v takratni tovarni montažnih hiš tu blizu vprašal, če sekajo po luni, mi je vodja proizvodnje mirno rekel, da so industrija in da si tega razkošja ne morejo privoščiti. Že več let opažam, da današnja "industrija" nekako zakriva ta "problem". Če še enkrat dobro pogledaš omenjeno tabelo, boš vedel kaj govorim. Enako velja za vse podobne "literature"... |
http://forum.gartlc.si/gartlc-about4747-0-asc-132.html
Objavljeno: Če Mar 08, 2018 2:52 pm
Napisal/-a muha
| muha je napisal/a: |
| krnekdo je napisal/a: |
Saj tudi nekateri gozdarski strokovnjaki gledajo lunine mene, pa čeprav je večkrat dokazano s študijami, da ni nobenega vpliva med luno in sečnjo. Tako bi ti vrtnarski strokovnjaki imeli enake rezultate, tudi če bi delali popolnoma kontra nasvetom Marije. Ampak navada je železna srajca pravijo |
Čisto izven cepljenja a vendarle: krnekdo, kako si razlagaš dejstvo, da so nekatere stoletne lesene stavbe nadpovprečno dobro ohranjene, čeprav takrat niso poznali sodobnih zaščitnih premazov? Mimo ene take stavbe me vodi dnevna sprehajalna pot. Letnica na vhodnem tramu datira vsaj 150 let nazaj, če ne več, les je pa tako dobro ohranjen, da je brunarica (senik s prostorom za vozila) brez posledic prestala premikanje kot celota. Lani so jo dvignili iznad lesenih podlag, spodaj zabetonirali klet in jo celo položili nazaj. No, streho so odkrili, to že, vse drugo je pa ostalo v nerazdrtem kompletu. Me prav zanima, če bodo Honke tudi dosegle tako starost. |
Danes sem spet šla mimo dotične brunarice. Letnica na vratnem podboju je 1805.
Objavljeno: Če Mar 08, 2018 3:54 pm
Napisal/-a malcek
Niti 220 jih nima... 
Čeprav samo po sebi to še ne dokazuje, da ima čas sečnje prste vmes pri dolgoživosti. Precej drugih faktorjev je, ki tudi lahko razložijo zakaj ene preživijo tako dolgo druge pa ne. Npr, specifična drevesa z boljšimi lastnostmi, možnost kakšne imregnacije, za katero ne vemo več, primerna lega in pokritost, ki preprečuje prevelika nihanja vlažnosti lesa. Ne nazadnje dobra skrb skozi stoletja.
Verjamem, da je za tako staro brunarico potrebno kar večino od zgornjih lastnostih, povsem verjetno pa se mi zdi da je tudi čas sečnje eden izmed teh faktorjev.
PS: muha si si mogoče ogledala sam les kakšen je. Torej zanima me tako vrsta, kot kako skupaj so letnice. Pa še način gradnje me zanima, bruna ali samo ogrodje in deske v kanalih stebrov? Malček sem zahteven saj vem... samo me je tišlarska žilica zagrabila, ko ravno sedaj hočem nekaj zase postavljat.