Objavljeno: To Maj 13, 2014 10:52 am
Zalivanje paradižnikov v rastlinjaku:
| labia je napisal/a: |
| Uf, zastirka iz slame je perfektna zadeva. Plevela je seveda manj in tudi kakšen posamičen se z lahkoto izpuli, ker je zemlja rahla in ves čas vlažna. Poleti se manj segreje in se ne izsuši zgornji sloj- se ne zaskorji. Zato je posledično potrebno manj zalivati in tudi ni nihanj: suho-mokro, kar ugodno vpliva na rastlino. Bistven del pa je, da so v zgornjem sloju zemlje, ki je rodoviten prisotni mikroorganizmi, kakšne gliste in vse kar paše zraven in je zemlja živa - predelava v humus se ves čas dogaja. Uglavnem zelo priporočam. Več o koristnosti takega načina je tukaj: http://forum.gartlc.si/gartlc-about337.html |
| labia je napisal/a: |
| Plamenka, nastavljeno je dvakrat na teden po dve uri. So pa v plastenjaku samo paradižniki ( v času poletja). Kar naj bi približno pomenilo 2.5 litra na rastlino, dvakrat tedensko. Zalivam seveda samo od polnoči do dveh zjutraj. Takrat se zemlja že ohladi, cevi tudi niso pregrete, rastlina pa se ima čas odžejati nekako do 6 ali 7-me ure, brez da bi sonce pripekalo, ko rabi vlago (izhlapevanje), da se ohladi. Je pa čas zalivanja odvisen od kapljične cevi. Nekatere rabijo več časa, nekatere manj. Sam imam rezervoar in točno vem koliko sem iztočil. Potem ni težko določiti časa. Če pa je sistem na vodovodno napeljavo se ravaj po naslednjem pravilu: Premer mokrega fleka na površini pomeni, da je v globino zalito dvakrat toliko, kot je premer. Torej, če je flek 20 cm, je mokro do globine 40 cm. To pa je približno ustrezna globina. Zakaj zalivati na tri dni? Ker prepogosto zalivanje povzroči, da je površina vedno mokra in rastlina pač usmeri korenine tam kjer je mokro. Torej tik pod površino. To pa je slabo, ker nihanje vlažnosti zgornjih par cm takoj povzroči, pomanjkanje vode pri rastlini in ta posledično trpi žejo-povesi liste. Pri redkejšem in bolj globinskem zalivanju ( kar kapljično zalivanje je- v nasprotju zalivanja s kanto) pa rastlina usmeri korenine v globino, kjer je stalna vlaga. Tako je bolj odporna na sušo, vročino in tudi dnevno ne poveša listov. |
| Oldi je napisal/a: | ||
Če s kanto oziroma zalijalko na brzino letiš čez rastline je to gotovo res, če pa pri enkratnem zalivanju iztočiš 3 x po slab liter si pa na istem. Torej dvakrat ali 3 krat čez vse paradajzke in bo šla voda v globino. Sem kaj spregledal? |
| labia je napisal/a: |
| Kljub vsemu je razlika in to precejšnja. Sicer je odvisno tudi od kvalitete zemlje - predvsem prepustnosti. Precejšnja razlika je če gre za ilovnato zemljo , peščeno itd... Tudi če s kanto zaliješ 3 krat po liter- voda ne bo dosegla take globine kot pri kapljičnem, kjer vsaka kaplja pade na isto mesto- torej vsa 3 litra na isti kvadratni cm. Torej kaplja najprej ponikne in šele ko je v globini mokro in zemlja več ne more vpijati se v bistvu mokrota širi . Pri kanti pa se najprej razlije po površini in šele v drugi fazi pronica v globino. |
| labia je napisal/a: |
| Vse kar je približek kapljičnemu zalivanju je dobro. Najbolj rodoviten in živ je vedno zgornji sloj zemlje- recimo do okoli 20 cm, seveda ne sme biti presušen. Paradižnik naredi osnovno koreninsko grudo premera cca 20 cm, če je globje sajen potem naredi še eno na steblu nad tisto osnovno. Potem pa naredi iz teh gostih koreninskih grud še posamezne tanjše korenine, ki so lahko dolge v povprečju 40 do 60 cm, le kakšna posamična je lahko pri površinskem zalivanju tudi daljša- tam do enega metra sem že videl. V iskanju vode rastlina sama požene korenine v smer večje vlage. Če želimo čim globje zalivati je osnovno pravilo počasno, čimbolj točkasto zalivanje. Nekateri delno vkopljejo narobe obrnjeno plastenko, tako, da je naluknjan zamašek ali celo brez zamaška obrnjeno v zemljo, dno plastenke pa je odrezano-tam se zaliva. Ni pomembna globina vkopa- pomembno je počasno praznenje plastenke. Torej, da se izprazni v uri ali dveh. Tudi ni pomembno, da je plastenka vkopana tik ob paradižniku, ker bo rastlina sama pognala korenine v smeri plastenke. Tam kjer bo najbolj vlažno- tam bo največ korenin naredila rastlina sama. Če zalivamo površinsko jih bo največ naredila tik pod površino in bo občutljiva na nihanja vlažnosti in temperature. V takem primeru smo prisiljeni dnevno zalivati in sicer po malem. Ko se enkrat navadi na tak režim ( ustvari korenine pod površjem), ga ne smemo spreminjati, ker bo drugače rastlina trpela žejo ( vsi listi bodo že popoldne močno povešeni- če zjutraj ne bomo zalili). Tudi tak način zalivanja je možen, zahteva pa dnevno ukvarjanje z rastlino. Važno je da režima ne spreminjamo. Ne smemo občasno pretirano zaliti, ker bo to povzročilo, da bodo plodovi ob nenadnem presežku vlage pokali. Torej ves čas vzgoje se moramo držati istega načina in količin vode pri zalivanju. Sicer vsak paradižnik čez dan delno povesi liste, važno je da so zjutraj listi pokončni in čvrsti ( ne cunjasto viseči). To je pokazatelj, da je količina vlage v zemlji prava in da je naš režim za določen tip zalivanja ustrezen. Sam način zalivanja in izvedba pa je prepuščena posameznemu gojitelju. Ustrezno je v končni fazi vse. Če rastlina dobro uspeva pomeni, da smo prilagodili pogostnost zalivanja določenemu tipu zalivanja. |