Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - I.

[miha34]

Ko se je pojavila bolezen na spodnji sliki



sem škropil z njivsko preslico (enkrat) in obral vse prizadete jagode (tri ali štiri dni zapored), sedaj je "težava " skoraj 100% izginila, sem in tja se najde kakšna načeta jagoda.....pa me zanima ali imam kdo izkušnje z njivsko preslico, ali je res tako hudo dobra ali pa je k izboljšanju stanja pripomoglo malo bolj suho in toplo vreme?

[ferdo36]

V takem vremenu kot je letos so glivične bolezni na borovnicah pogoste.
Bojim se,da je njivska preslica premalo učinkovita za resno preprečevanje botritisa,antraknoze,alternarije itd.Za borovnice je registriranih nekaj sredstev z zelo kratko karenco in nestrupenih za čebele ,toplokrvne živali in ljudi!Večina okužb se pokaže šele ob zorenju
ali po obiranju!_________________Narava vse povrne!

[muha]

ZGODOVINA 2008 - 2013
April 2008

babaco je napisal/a:

Paziti je treba, da so borovnice ločene od navadne prsti, ki ima višji PH, npr. z folijo, ki pa mora biti na dnu naluknjana, da odvečna voda odteče. Jaz jih imam 6, ki so med seboj ločene, vendar čmrlji vse najdejo. Borovnice oprašujejo čmrlji in ne čebelice. Kolikor vem se niti hlevski niti kurji gnoj ne sme uporabljati pri borovnicah, bom pa še enkrat povprašal. Sicer v nasadu gnojijo spomladi z amonijevim sulfatom 1. maja, 15. maja, 30. maja. V jeseni pa z fosfor-kalijevimi gnojili. Dodaja pa se tudi žaganje smreke in iglice.

muha je napisal/a:

Babaco, jaz bi pa mislila, da je barjanska zemlja že sama po sebi ugodna za borovnice. Nisem vedela, da so tako občutljive. Še dobro, da me niso nikoli zamikale, na mojem apnencu bi jih hitro pobralo.

babaco je napisal/a:

Začetek cvetenja borovnice sorte Blueta, teden dni prej kot običajno.

Maj 2008

mfranc je napisal/a:

Vsem, ki ste v dilemi, ali ameriške borovnice doma v vrtu - ali ne, bi tudi jaz poskusil dati malo poguma; Stvar ni tako komplicirana kot se vidi Ali PAČ ??? Sploh ne, če upoštevate navodila ki jih je dovolj na spletu če ste dosledni pri negovanju in to ne samo ta teden ampak celo leto in še naprej... Še par razlogov za: (proti jih ne vidim ) - ko se navadiš okusa, so okusnejše kot gozdne. Stvar osebnega okusa? Morda, vendar pa so dejstva. ki jih noben ne more zanikati, gozdne so pretežno v senci, ameriške ljubijo sonce! Imajo več vitaminov, mineralov, sušine, antioksidantov.... - so eden redkih sadežev ki jih v domači pridelavi ni potrebno škropiti z razno kemijo (pa še nagradno vprašanje: ali so kupljene am. borovnice škropljene???) - ni potrebno biti dipl. ekonomist, da ugotoviš da se tudi finančno še kako izplačajo, v primerjavi z drugim sadjem Za konec; če se je kdo ustrašil začetnega dela s pripravo tal, saj ni tako hudo, vse nadaljne delo je pa res minimalno v primerjavi s katerim koli sadežem. franc

babaco je napisal/a:

Odgovor na nagradno vprašanje: Ameriške borovnice v nasadih škropijo.

mfranc je napisal/a:

Ja, vidim da vprašanja nisem dovolj precizno postavil Sicer sem pa hotel biti predvsem malo provokativen Ker: za domačo vzgojo borovnic (grmov) res ni treba škropiti z kemijo; zadošča spomladansko in predzimsko škropljenje z bakrenimi preparati. Izjema so razne vremenske nezgode; kot npr toča.... Kaj poleg bakra uporabljajo v proizvodnih nasadih, pa pravzaprav ne vem (lahko pa se informiram:) Imel pa sem v mislih borovnice-sadeže, ki jih za prodajo na trg "zaščitijo" z fungicidi, kar pa je nekako razumljivo Za domače borovnice po sistemu: iz rok v usta (pa kar nekaj dni v hladilniku) pa je še dodatna slast, ker veš da niso >špricane

<quote>obogatene<z>morostu<Ne> Že večkrat sem zasledil podatek, da je premer (ne obseg) odraslega grma ne presega 30 do max. 50 cm; odvisno od sorte.<Fuj>veščega strokovnjaka, ki.....<
Se pa razmnožuje vegetativno na vse načine: potaknjenci, vlačenicami, koreninskimi izrastki....
Ker so tele borovničke komaj iz plenic , jih bom vsaj leto ali dve pustil pri miru

Sigurno pa so med rastlinami ogromne razlike glede možnosti vzgoje vegetativnih naslednikov, to bi vedeli drugi kaj več povedat...
Mene preseneča Kitajska volčja jagoda - Goji. Naredil sem tri potaknjence iz dve odlomljenih (transport iz Nemčije) vršičkov; rastejo, da jih je užitek gledati :grin:.

LP mfranc[/quote]

mfranc je napisal/a:

JernejZ je napisal/a: Danes, ko sem izkopal še drugo luknjo/kanal (2,2m-dolžina x 80cm-širina x 45cm-globina) za drugi trojček borovnic, sem opazil, da za razliko od prvega mesta, ko sem preverjal, kako kaj dno kanala požira vodo, tu voda zastaja - na prvem mestu vodo kar lepo požira, čeprav počasi. Dno kanala (in verjetno še kakšen meter) je tu povsem ilovnato. Jutri bom poskusil odkopat še enih 20 cm in naredit drenažo, če mi to ne bo ratalo pa me malo skrbi, kako bi se borovnice počutile v takih pogojih Sem v dilemi, do katere višine bo voda res tudi zastajala v kanalu, ali jo bo morda šota v celoti vpijala, ali vsaj recimo zgornjih 30 cm, kolikor naj bi zrasle korenine borovnic, in bo višek vode, če bo, ilovica počasi le vpila. Ali ima kdo kaj izkušenj z ilovnatimi tlemi? mfranc, hvala za opis Coville, in, ja, v nedeljo sva šla s punco malo na izlet na Barje, in sva se malo pozanimala iz prve roke - oz. iz lončka v usta - cel liter sva jih zmazala - berkeley (kar velike, malo kisle, sočne) in jersey (majhne, sladke, goste) - no, še bo treba it, zagotovo Ilovnata tla bi lahko bila problem . Seveda zavisi od količine gline , nagiba terena , talne vode . To boš moral ugotoviti na licu mesta . Najslabša možnost je, da ti alkalna voda pride do korenin.... Vsekakor drenaža, po potrebi tudi z drenažnimi cevmi stran od borovnic Obstojajo pa tudi novejši pristopi do sajenja borovnic, ki so ti lahko v prid Osebno sem za prve borovnice izkopal nekje do 40 cm globine globok jarek; vendar sem borovnice sadil bistveno više. Zakaj? Tudi jaz sem se bal kakšnih "fidbek" vplivov osnovnega zemljišča, ki je bilo desetletja bogato gnojeno tudi z apnenimi pripravki... Spodnjih 10 cm zemlje sem bogato potrosil (pomešal) z žveplenim prahom. To je uveljavljen način zakisanja zemljišča. Žvepleni pripravki zakisajo zemljo: podatek za ilovnato zemljo = 11 gr/m2 za 1,0 znižanja Ph vrednosti. Ker nisem želel čakati na priporočeno dobo 1 leta od uporabe žvepla do sajenja borovnic, sem enostavno dvignil borovnice za 30 cm od žveplane zemlje (tampon iz šote, lubja iglavcev, vej iglavcev) in so se mi zgodili borovničevi grmiči na gomili V času do sajenja naslednjih borovnic sem opazil: - na internetu, priporočilo za dvig borovnic cca 30 cm iznad nivoja terena Iz Amerike, seveda - pri nakupu naslednje "runde" sadik sem na Ljubljanskem barju v živo videl ta način, pri profesionalcu Poanta je, da borovnice tudi pri kakšnem dolgotrajnem deževju ne PLAVAJO v vodi (korenine odmirajo zaradi pomanjkanja kisika) Pogoj za takšen način sajenja pa je uporaba šotnih pripravkov. Šota res neverjetno zadržuje vlago celo v najhujši vročini! Za naslednje grmičke sem skopal jarek globine 20 cm! Teren pod to globino sem enako močno žveplal kot prvič. Torej, s tamponom 20 cm sem prišel na nivo 0,00, tu pa posadil sadike v čisto, baltiško belo šoto LP mfranc P.S. Za tak način je širina kanala 80 cm lahko problematična, boljša je 1,0 do 1,2 m, da se lahko izdela gomila z sredinskim kanalom (dolbino) za zalivanje.

mfranc je napisal/a:

JernejZ je napisal/a: Voda je danes zjutraj še vedno bila na dnu kanala, vendar pa precej manj kot včeraj. Torej dno počasi le požira, in upam, da glede na to, da sem v kanal dal skoraj 3 baltske šote (3 x 250l) ne bo problema z zastajanjem vode na dnu kanala tudi v daljših obdobjih padavin. Bom pa to do konca oktobra, ko bom sadil, še malo preveril. Npr., ko bo šota čez kakšen teden že fejst namočena, bom improviziral trodnevno močno deževje (no še bolje bi bilo, če bi to storilo kar nebo, no ali pa ne, tri dni je kar malo preveč) - in bom zlil v kanal enih 150 - 200 litrov vode, in potem preverjal nivo vode.LP, Jernej Jernej, če je še možno, bi šoto, ki je tudi dražja od ostalega materiala: gozdna zemlja, žaganje in lubje iglavcev, veje iglavcev, silikatni pesek itd, rajši uporabil za neposredno (okrog sadik) sajenje sadik V absolutnem merilu je namreč šota zelo nepropustna. S tem sem se v življenju večkrat srečal, npr, ko sem pred desetletji razmišljal o uporabi barjanske podtalnice za toplotno črpalko! Pa so mi strokovnjaki razložili, da je pretok vode totalno neuporaben - premajhen. Pa bi rabil samo nekaj litrov vode na minuto Če boš naredil katero koli obliko dvignjene grede, boš s tem rešil skoraj vse probleme, ki jih pogojuje stanje terena. Z rednim dodajanjem organske prekrivke boš pa tako in tako dosegel, da se bodo korenine zadrževale pri boljši preskrbi, torej pod povšino terena mfranc

mfranc je napisal/a:

JernejZ je napisal/a: Mfranc, zanimivo, hvala.Bom šel res kar na gredičasto varianto, vendar brez vdolbine za poletno zalivanje v suši. V mislih sem imel približno takole vdolbino , raba pa zavisi od vrste zastirke, lubje verjetno tega ne rabi, žaganje pa! Po suhem žaganju voda steče kot po steklu, stran od korenin. Ker še nisem formiral tega "grabna", porabim v suši najmanj kanto do dve (10 - 20 l) vode na gredo, da se žaganje napoji, potem pa fino prepušča vodo (pri dežju to ni potrebno ). Z druge strani, pa žaganje fino ščiti šoto pred izsušitvijo... http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje%20borovnic.htm JernejZ je napisal/a: Koliko pa je potrebno sploh zalivati v suši, in na ful soncu, če je recimo luknja primerno pripravljena s šoto in ima 5 cm zastirke? Letos verjetno sploh še ni bilo potrebno?? Ali pač? Verjetno letos ne bi bilo treba zalivati, se mi pa zdi, da sem dvakrat zalival, čisto ziheraško JernejZ je napisal/a: Kakšen je najenostavnejši način za preverjanje vlažnosti prsti? Sam imam neko merilo (cca 6 EUR) z dvema 20 cm paličicama, ki pa mi v prsti od borovnice, ki sem jo posadil lani, še vedno kaže 100%. Aparatek meri tudi osvetljenost, pri čemer mu verjamem, dočim pri pH vrednostih pa je čudno spremenljiv - včasih še v kisu kaže 7. "Trotlziher" sistem; rahlo se odstrani zastirka, da se prst vtakne v šoto . Takoj se čuti ali je šota vlažna; pa: vaja dela mojstra, seveda September 2008 [mfranc

quote="mfranc"]

ZVONE je napisal/a:

Mene pa zanima, kako gnojite spomladi z mineralnimi gnojili - vprašanje za tiste, ki imate zastirko iz žagovine. Predvidevam, da ne direktno na njo- jo razgrnete, pa na zemljo ali kako drugače?

Nad - ali pod zastirko, odvisno od redosleda obdelave, saj gredo vsa gnojila, pa naj bodo hitro ali počasi topna kvečjemu navzdol

V vsakem slučaju pa je potrebno dodati dušika za razgradnjo zastirke. Priporočeno količino gnojila povečam za 50 - 100%.

Z zastirko v območju korenin ne pretiravam, cca 2 - 5 cm jo dodam.

mfranc[/quote]

mfranc je napisal/a:

ZVONE je napisal/a: Hvala MFranc. Tudi sam delam tako, čeprav nisem vedel, da je dušik dober za razgradnjo zastirke. Pri formiranju nove grede za borovnice, se dodaja do 1 kg amonsulfata na 10 kg org. snovi - lubja, žaganja itd - za pravilno razkrajanje, in da žaganje ne jemlje dušika borovnicam. ZVONE je napisal/a: Gnojila pa bi, če sem dobro razumel lahko dal malo več- namesto ene pesti do 2? Na grmiček!!! Točno to , če se pogovarjava o amonsulfatu, ki je najbolj (počasen) primeren za borovnice. Urea ima bistveno več dušika, torej se jo da ustrezno manj. Je pa izhod v sili. Organska dušična gnojila, npr Azet, se spet dodajo v povečani 1,5 do 2 x količini; ki zavisi od vsebnosti dušika. ZVONE je napisal/a: Imam enak ph meter kot JernejZ in tudi meni ne kaže v redu- kupil sem ga pa zaradi tega, ker nisem delal pri saditvi ravno po "predpisih" in nisem v jamo dodal nič šote. Pri preverjanju pa mi pri enem grmu kaže 5, pri drugem 7...V čisti šoti, ki naj bi imela manj kot 4 mi kaže 7. Skratka zelo nezanesljivo. Kakšen predlog? Pa še naj izbor borovnic na mojem vrtu- to je sorta Patriot- zelo velik sadež in izredno aromatična. pH metrov ne uporabljam, ravno zato, ker so te elektronske igračke hudo nezanesljive . Verjetno bi zadoščal lakmus papir Prav zato pa "predpisana" vzgoja, pomeni čisto dovolj natančnen pH :grin: . Torej, z uporabo kislih organskih snovi in kislih mineralnih gnojil, je kar težko zgrešiti priporočen pH 4,5 - 5,2* * podatek variira glede na vrsto zemlje organska tla: pH = 3,5 - 4,8 mineralna tla: 4,25 - 5,5 mfranc

mfranc je napisal/a:

ZVONE je napisal/a: Kot zanimivost naj povem, da so mi tri borovnice ponovno zacvetele(samo en brst). Nekaj borovnic je že kar debelih. Evo, poleg zimskih češenj , še zimske borovnice Zvone, si me spomnil na neuresničljive želje ; ko bi imel zimski vrt ali rastlinjak...... Nekaj časa nazaj mi je sneg polomil rodne vejice; vtaknjene v vazo so zacvetele več kot mesec prej od zunanjih . Samo ugibam lahko, koliko dni/tednov prej bi imeli borovničke mfranc

Oktober 2008

babaco je napisal/a:

Pokrite borovnice so zrele 10 dni prej, nič več. Zdaj je čas za gnojenje s fosfor - kalijevimi gnojili. Kater gnojila uporabljate? V nasadih borovnic so imeli zelo velik izpad pridelka zaradi monilije( tudi do 70%). Mfranc, sadike si dobil pri Lavrincu, kajne? Jaz tudi.

mfranc je napisal/a:

babaco je napisal/a: Pokrite borovnice so zrele 10 dni prej, nič več. Fino! Takrat je cena še astro-gastronomska babaco je napisal/a: Zdaj je čas za gnojenje s fosfor - kalijevimi gnojili. Kater gnojila uporabljate?. Čisto ta pravo : PK kislo (z 11% žvepla) + bor + magnezij babaco je napisal/a: V nasadih borovnic so imeli zelo velik izpad pridelka zaradi monilije( tudi do 70%). Ja vem, sem bil poleti krepko prestrašen . Tudi zato, ker se mi je po tistem zgodnjepoletnem dežju pojavila čisto navadna sadna gniloba (Monilinia fructigena Honey). Je pa po tednu sonca potuhnjeno izginila, kot je prišla . Tale specialna borovničeva monilija (Monilinia vaccinii-corymbosi , se mi zdi ) je pa druga zgodba.......... mfranc

mfranc je napisal/a:

Zgoraj omenjeni g. Lavrinc priporoča gnojenje z PK gnojilom: tik pred snegom, oziroma, preden zamrzne zemlja Ker zgoraj imenovani vremenski pojavi niso točni niti kot slovenske železnice , se je treba odločiti po občutku, verjetno nekje, ko listje odpade.... mfranc

November 2008

mfranc je napisal/a:

Zgornja slika: Borovnice predvčerajšnim.... Spodnja slika: Borovnice danes... - obnovil sem zastirko; pobral sem letošnje žaganje do stare podlage (naredi se skorja, in se žaganje lepo loči od stare podlage), in zmešal z šoto, ter kremenčevim peskom. Pesek bom dodajal tudi v prihodnje, da bi povečal odcednost zgornjih plasti zemlje. - posadil sem dve sadiki sorte Chandler, zato so šle ven dve odrasli borovnici Rancocas... Skupno sem porabil eno balo (250 l - samo za obnovo zastirke bi zadoščalo pol bale) bele šote, eno vrečo (40 kg) peska, eno vrečo zemlje za azaleje. Spomladi, po obrezovanju, pride na tole nova plast žaganja...

mfranc je napisal/a:

Au, škorci so pa res huda nadloga! Brez mreže bo kriza . Ti pa priporočam, da si vzameš čas in narediš neko dolgotrajno rešitev. Naprimer, neko lahko konstrukcijo (loke ali slično), da je mreža daleč stran (vsaj 10 cm) od borovnic. Ptiči so zelo iznajdljivi. - mreža vržena preko borovnic, se zatakne na tisoč in eni točki - pride do zoprnih primerov; ko se v nekaj tednih borovničke prerinejo iz mreže ven, se odebelijo; in se pri odgrinjanju mreže polzrele odtrgajo. mfranc

November 2008

mfranc je napisal/a:

Za večino rastlin je najboljše jesensko presajanje Čimprej, seveda pa ko je rastlina v fazi mirovanja, torej, ko je listje že odpadlo. Čez zimo se zemlja posede, se bolj oprime korenin, ki so edini aktivni del rastlin pozimi. Seveda, tudi spomladi se še da , sploh če so sadike v loncih, z kompaktno koreninsko grudo. Se pa borovničke, odvisno od spomladanskih temperatur, zelo hitro zbudijo. Vrtnarjenje v loncih je v tujini zelo popularno in je lahko čisto enostavno ljubiteljska zvrst "kmetijstva" . Je tudi lepa rešitev za ljudi z malo zemlje.... Podvarianta: balkonsko/terasno kmetijstvo Tudi borovnice so že dolgo v loncih, zunaj poleg ostalih podatkov navedejo ali je sorta primerna za v lonce (ponavadi zaradi velikosti). Če imaš dovolj zemlje, je sigurno boljša, varnejša varianta sajenje na vrtu, sploh, če si začetnik - am. borovnice imajo res nekaj "specialnosti", zato tudi toliko razočaranja okoli njih. Škoda , povsem brez potrebe.... Je pa sajenje v lonce zelo zanimivo, če imaš na razpolago recimo rastlinjak ali zimski vrt - pa da imaš pridelek kakšen teden (ali dva, ali tri ) prej... mfranc

mfranc je napisal/a:

franc je napisal/a: To je bilo podobno Micki, ki ni hotela dat, ker je bila nedolžna in ker jo je po vsakem sexu glava bolela. Boga Mici , vem da takim revam pomaga aspirin - samo med koleni ga mora držati franc je napisal/a: Mislil pa sem na sorto Hardi blue, ki sem jo videl v merkator sentru in še nisem slišal zanjo.Franc Če se boš odločil za to sorto, si, izgleda zadel terno! Moje, internetsko znanje o tej sorti: Stara sorta iz severozapada ZDA, znana po izredno okusnih, sladkih, aromatičnih sadežih. Ima reputacijo, da je izredno prilagodljiva na vse sorte zemlje, tudi na težjo ilovnato . Pokončen, močan grm (h = 1,8 do 2,4 m) je poln težkih grozdov s srednje debelimi jagodami, temno modre barve, odlične za svežo rabo, kolače in palačinke f8 . Zori sredi poletja (sezone). V jeseni ima bleščeče liste, od rumenih do oranžnih in temno rdeč les pozimi... http://www.burntridgenursery.com/prodinfo.asp?number=NSBLHAR LP mfranc

December 2008

mfranc je napisal/a:

Objavljeno: 07 Okt 2008 ZVONE je napisal/a: MFranc, ali imaš druge tudi že tako rdeče? Pri meni se že malo barvajo , ampak res zelo malo. Od daleč je še vse zeleno. Me kar malo skrbi, da les ne bo dozorel (pač nimam nikakeršnih zimskih izkušenj). Objavljeno: 07 Okt 2008 mfranc je napisal/a: Ni panike :wink:mfranc No, zdaj pa je že panika , če je listje še vedno na grmih, tako kot pri meni Saj niso tako občutljive na pozebo, ampak sneg lažje polomi veje z listjem Odpadanje listov precej zavisi od sort, ene prinesejo listje še v pomlad Takoj, ko bo dež ponehal, bom grmiče poškropil z 1% raztopino ureje, ali pa z modro galico. Pomaga..... Mimogrede, odvečne borovničke so pristale pri pri znancih, upam da so našle dobre gospodarje mfranc

[muha]

januar 2009

babaco je napisal/a:

Kako pa je kaj z obrezovanjem borovnic, ste že začeli ? Pri g. Lavrincu so mislim da že končali z obrezovanjem, bom jutri povprašal. Lansko leto sem imel tudi brezplačno učno uro o obrezovanju pri g. Lavrincu.

mfranc je napisal/a:

g. Lavrinc ima toliko borovnic, da začne precej časa prej in konča precej časa po..... Mislim, optimalnem času :grin: Bi tudi mene zanimalo njegovo mnenje, kdaj naj strižemo mi amaterčki; jaz jih lahko ošišam v pol ure Se mi pa zdi, da je še prekmalu mfranc

Februar 2009

mfranc je napisal/a:

babaco je napisal/a: Lansko leto sem imel tudi brezplačno učno uro o obrezovanju pri g. Lavrincu. Danes sem imel v borovnicah rezanje. Se pa bojim, da sem bil spet prenežen Grem pa drug teden k g. Lavrincu špijonirat . Me zanima, a ti bolj porežeš, ali manj kot si videl na "učni uri"? Mimogrede, pri njih so končali z obrezovanjem ravno včeraj, sedaj si je pa "privoščil" malo viroze. Upam da bo kmalu okreval.

babaco je napisal/a:

Mfranc, torej si imel bolj friziranje, kot pa striženje. Navadno mi ljubitelji borovnice premalo porežemo, kar se potem pozna pri kvaliteti in debelini plodov. Jaz sem jih lansko sezono kar dobro porezal, vendar še vedno premalo. Letos bom naredil še močnejšo rez. Tudi jaz bom šel v bližnji prihodnosti do nasada g. Lavrinca. So se pa to sezono kar precej razširili, med drugim posadili tudi sorto Chandler.

mfranc je napisal/a:

Saj, tega se bojim, da sem prenežen ; se poznam iz obrezovanja sadja , bi moral iti za zobozdravnika, ali porodničarja Letos, ko so grmi že skoraj odrasli (razen Chandlerja), bom imel prvič ta pravo striženje. Bom pa izdal recept za obrezovanje od gospoda Lavrinca, upam da ne bo hud : Če si v dilemi, kaj narediti z kako vejo/poganjkom - škarje v roke in odrezat

babaco je napisal/a:

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha No, takole pa izgleda borovnica po rezi. Upam, da sem jo zadosti obstrigel.

mfranc je napisal/a:

Takole, letos bom končno zaključil z formiranjem visokih gred z uporabo kar velikih količin žaganja, po periferiji grede sem spet dodal cca 10 cm! V jesen še finale - zadnjemu žaganju bom dodal še 1/2 vreče šote in 1-2 vreče kremenčevega peska. Obenem bom dokončno oblikoval "fazono" , z sredinsko udolbino za zalivanje borovnic. Potem pa samo še vsakoletno dodajanje 1 - 2 cm žaganja kot zastirko. Kljub temu, da je žaganje poceni (15 km vožnje ) ima res nekaj dobrih lastnosti, tudi glede na ostale acidne materiale: - v enem, do dveh letih se pretvori v humus, in gnoji - preprečuje izsuševanje gred - zelo važno, kosom ni preveč všeč za razkopavanje, in gredo na gredo res v najhujši sili - minus, estetika mu ni najmočnejša plat Teli grmiči so kao že obrezani, ampak škarij še nisem ugasnil

orhy je napisal/a:

Jaz pa sem že mislila, da je ponoči zapadel sneg! :grin: Ali daš zdaj še folijo povrhu, ali je zdaj končano?

mfranc je napisal/a:

Pravzaprav, Orhy, imaš prav Verjetno bom takoj, ko še pognojim (grede so še zamrznjene) vrgel čez grede tisto črno folijo/tkanino, ki prepušča dež. Samo za spomladanske mesece, zaradi boljše absorbcije sončnih žarkov, poleti ko je borovnicam prevroče, gre folija stran.

babaco je napisal/a:

Mfranc, po moje bi bilo res dobro, da bi naredil še en krog s škarjami. Tudi jaz grem večkrat s škarjami skozi borovnice.

Vprašanje: je kremenčev pesek koristen za borovnice?

mfranc je napisal/a:

"Dober" je v bistvu posredno , saj to ni hrana za rastline. Je pa nevtralen, če že kisel ni - torej ni apnen! Uporaba je specifična, kdor ima zemljo, ki že vsebuje neke kamnine/peske; ki je v krajih z malo dežja, tega peska ne potrebuje! V moji zemlji, ki je 100% humus (pardon, minus mineralizacija), pa bo imel kot zgornji sloj funkcijo boljše odcednosti/osušitve v primerih dolgotrajnega deževja. Plus močvirniška vlaga . Neki ameriški "recepti" za borovnice v loncih, ali visoki gredi, priporočajo celo do 25% peska v mešanicah s pretežno šotno osnovo....

Marec 2009
Vprašanje: kdaj je primerno posaditi sadike – je še čas (5.3.)

mfranc je napisal/a:

Seveda je še čas, sploh, ker so v loncih, s formirano, kompaktno koreninsko grudo. Ampak, čimprej, tem bolje , sedaj so že delujoče in jih lahko zmotiš v ritmu, sploh, če ne boš presadil kot se šika

mfranc je napisal/a:

Danes sem bil pri gospodu Lavrincu.... Ni kaj, doma sem vzel škarje v roke in rezal . V bistvu sem porezal še tisto, za kar sem "teoretično" vedel da se "počisti" , ampak kaj, ko pa srce ne da....... Sicer, čisto malo več sem še pustil, ampak naslednje leto grejo škarje čez, pardon skozi grme brez vsake milosti Mimogrede, čas za zelene potaknjence je konec junija, začetek julija. Olesenele potaknjence (tole je iz moje knjige) se jemlje pred vegetacijo, pozimi, nadaljni postopek je malo podoben čuvanju cepičev, nadaljevanje pa je natančno in komplicirano

babaco je napisal/a:

Mfranc, pravilno si ukrepal, sicer bi imel ogromno drobiža. Tudi enoletne poganjke je treba redčiti, pa tam kjer se enoletni poganjek deli v dva vrha enega odstranimo.

mfranc je napisal/a:

S pomočjo današnjega razgovora pri g. Lavrincu in z mojimi predhodnimi razmišljanji, sem nekako razčistil z, lahko rečem stereotipom: borovnic (trsov) se ne sme krajšati! To se vleče kar skozi precej člankov...... Seveda, ne reže se kot kakšen liguster, ali pušpan, ali kar iz lastnih "estetskih" pogledov - se pa lahko reže če je kakšen trs previsok, kot pri meni napr. ;-) , ko bodo vsak čas dosegli protitočno mrežo! Rez povzroči, kot pri ostalem sadju, rast stranskih poganjkov, ki pa ne dosežejo višine odrezane vertikale, in se bolj "opremijo" z rodnimi brsti. Američani obirajo (med drugim) borovnice tudi strojno, kar pomeni, da jih stalno krajšajo na določeno višino.

orhy je napisal/a:

Oj, mfranc zelo lepo in razumljivo si tole napisal. Zdaj pa me zanima še, ali se na enak način obrezuje in redči tudi recimo: rdeči ribez, črni ribez, josto... Za odgovor najlepša hvala ! :grin:

mfranc je napisal/a:

Orhy, nekako si že dobila odgovor . V principu se vse jagodičevje obrezuje enako, to pa pomeni, da se pri tleh (čim nižje) izrezuje star les. Zgoraj sem v bistvu debatiral bolj o "fazoni" obrezanega grma, kot pa o sicer zelo važnem podatku, kaj se izrezuje. Tudi tega je za lep članek , samo na kratko - pri borovnicah gre ven nad 4 - 5 let star les, vsi poganjki, ki senčijo notranjost grma, veje, ki se križajo, nedorasli/nedozoreli jesenski poganjki itd.

mfranc je napisal/a:

No, tampon imenujem spodnjo plast zemlje, ki jo zamenjamo seveda tudi zato, da vanjo rastejo korenine borovnice, je pa predvsem varnostni sloj med koreninami borovnic in obstoječim, starim zemljiščem, kakršno koli pač je. Včasih se je kopalo ziheraških 0,5 do 1,0 m globoko, sedaj precej manj, sploh pa, če konstruiramo dvignjeno gredo. Ki je na nek način znana tudi v vrtnarstvu. V mislih sem pa imel slučaj, da bi navzkriž nametal debel sloj (brez drugih komponent, npr. gozdne zemlje) smrekovih vej, debeline 2 - 5 cm. Iglice in tanjše vejice bi sprhnele v enem letu, debele veje bi rabile nekaj let. Zato bi lahko nastali zračni žepi/luknje med debelimi vejami. Ne trdim, da je to že avtomatsko smrt za grm , saj tudi iz vsakega kiksa za volanom ne pride do karambola , vendar delamo tako, da smo 100%, da smo vse naredili, kot je treba. Osebno sem spodaj nametal precej smrekovih vej do debeline 1 cm, pa še to sem mešal (plastil) z: žaganjem, kupljenim lubjem, gozdno zemljo, pa tudi nekaj šote sem privoščil temu sloju. Ob straneh, torej višje od spodnjega roba korenin, pa bi veje uporabil v res manjši količini, pa še to tanjše, in narezane na krajše kose. Tu pride v poštev žaganje, ki se bo enakomerno posedalo s celo gredo, in v letu, dveh "strohnelo" v humus. Ampak, govoriva o obodu grede, okrog korenin pa le daj kvalitetnejši material; reciva 1/3 šote, 1/3 gozdne zemlje, 1/3 drobnih lesnih odpadkov (žaganja)

Maj 2009
Problem: borovnice odmetavajo liste, poganjki se sušijo - konec maja:

mfranc je napisal/a:

Lahko bi bil problem dve pesti gnojila v loncu in niti ne vem kako popraviti..... Če še ni stopljen, odstraniti sloj zemlje z gnojilom. Škropljenje z Agrosteminom, ki je napram Protifertu popolnoma nevtralen. Vročina v loncih, če niso zasenčeni. (Jaz imam paradižnikove lonce zasenčene s stiropor ploščami). Letos še nisem zasenčil borovnic, in se mi zdi, da ima ena sorta rahlo posmojene liste. Pri naslednji "pripeki" gredo senčila obvezno gor. Se splača poklicati; še bolje vzeti vzorce s sabo v Ljubljano. Kržič, ki ima vrtnarijo in g. Lavrinc, sta pravi naslov. Za rabbit borovnice sem pred leti izvedel mimogrede. V Ameriki tretja vrsta borovnic, velikost drevja, do sedaj ni bila zanimiva za vzgojo (se je pa raziskovala možnost uporabe). Vidim, da se že dobijo kultivarji. Še vedno (na spodnjem linku ) velik grm, višine 4,5 m, širine 3 m. Boš v jesen dal "raport" http://aggie-horticulture.tamu.edu/extension/fruit/blueberry/blueberries.html

Junij 2009

mfranc je napisal/a:

Pravzaprav vsem toplo priporočam nekakšno protitočno zaščito. Sicer ima pri nas, na našem koncu toča mlade, vendar napovedi o čedalje pogostejših nevihtah niso obetajoče za nikogar . Tole je današnji posnetek mojih dveh grmičev sorte Duke. Do predlani (maja) sta bila grma popolnoma enake velikosti, nakar je skoraj horizontalno leteča toča prvi grm v vrsti (levi) dobesedno ogulila. Res pa je bila izredno velika in gosta toča (mogoče nas čaka še hujša ). Po mnenju strokovnjaka, naj bi borovnica rabila štiri leta, da si opomore. V moje primeru ni šans, ko pa večji grm na desni naredi vsako leto močnejše poganjke. Lepo se vidi, koliko debelejši so trsi desnega grma. Vsekakor se mi zdi škoda lepih grmov, konec koncev, pri rodnih (vsaj povprečno) se tudi finančno izplača zaščita. Jernej, par dni nazaj sem imel malo "čveka" z g. Lavrincem, pravi, da pri vsakem škropljenju borovnic doda tudi foliarno gnojilo, kar v predpisani koncentraciji. Tudi tvojim mladoletnicam ne bi škodilo.

babaco je napisal/a:

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji[/url] No, pa so borovnice začele z zorenjem, prva kot vedno je Blueta.

mfranc je napisal/a:

Evo, babaco, tvoj lanski raport - 15. junij 2008 Torej, letos en teden prej, kot lani! babaco je napisal/a: Zgodnje sorte so začele zoreti. Tudi mi bomo začeli zobati sorto Duke čez nekaj dni. Saj ne, da nisem vesel zgodnjih borovničk , bolj je problem, ker zelo poznih skoraj ne bo več . Ki se zavlečejo v jesen. Če primerjam s podatki spodaj (na brzino posneto z interneta) - Bo Duke dozorel sredi junija, torej dva tedna prej; Coville pa prej kot konec meseca, torej cca tri tedne prej. Tudi Chandler bo dozoreval bistveno prej kot so podatki.... Najpogostejše sorte 'Duke': Rast grma je bujna in pokončna, plodovi dozorijo Že konec junija. Okus je skladen in blag. 'Bluecrop': Rast grma je bujna in odprta, poganjki so zelo dolgi, sodi med srednje pozne sorte, ki zorijo v začetku julija. 'Elliott': Grm je srednje visoke in pokončne rasti, plodovi dozorijo šele v začetku avgusta. Plodovi te borovnice so rahlo kislega okusa. 'Coville': Rast grma je bujna, poganjki izraščajo izrazito pokončno. Zori pozno, od sredine julija naprej. Plodovi so skladnega sladko kislega okusa. 'Blueray': Grm je visok, srednje bujen, plodovi dozorijo v začetku julija. Plodovi so kiselkasto sladkega okusa. 'Berkeley': Razvije visok, močan in razprt grm. Dozori srednje zgodaj in je občutljiva za zimsko pozebo. Plodovi so sladkega okusa, z blago kislino. 'Herbert': Grm je močan, pokončen in razprt. Plodovi so kiselkastega okusa in zorijo od julija naprej. Sorta je občutljiva na nizke temperature. 'Dixi': Rast grma je srednje bujna do bujna, odprta. Plodovi dozorijo v drugi polovici julija. 'Brigitta': Novejša sorta z bujno in pokončno rastjo. Pozno zoreča sorta. 'Nelson': Sorta s pokončno bujno rastjo. Srednje pozna sorta. Primerna za hladnejša področja. Plod ima usklajen sladko kisel okus.

Julij 2009

mfranc je napisal/a:

Če primerjam "naše" borovnice, kar se okusa tiče, so rangirane tudi po času zorenja, torej: - Duke ima najbolj prazen okus, kar pomeni, da ni tistega žlahtnega, harmoničnega, sladkokislega okusa kot jih imajo poznejše sorte. Absolutno pa je okus povezan tudi s soncem in toploto, torej te dni je vse skupaj ena mizerija - BlueCrop je že kar nekaj boljši kot Duke, - Coville pa je en velik skok pred obema, zelo kompleten, poln, aromatičen okus, pri nas bi familija kar preskočila obe predhodni sorti . Če bi govoril o "slabosti" te sorte, dozoreva izrazito neenakomerno, tako da so na istem grozdu že zrele debele jagode ob totalno drobnih, zelenih. Recimo, da je to bolj lepotna napaka. Težko bo narediti kako lepo fotko zrelega grozda ........ Tudi zato, ker so se dva dni nazaj od nekje pritepli kosi (kakih deset kosov jih je ). Zanimivo, vsaj mesec, dva jih ni bilo, izgleda, da so res pravi potepuhi. Sem pa že lani sklenil, da borovnic ne bom ščitil, ker jih je dovolj za domače kose in za nas.... Ampak, ti butasti ptiči igrajo svojo igro - tako že pobirajo zrele jagode sorte Coville, in............pobrali so že tistih nekaj jagod sorte Chandler . Kaj naj rečem, pravi gurmani in gospodje, tudi po tleh ne pobirajo jagod, samo sveže jim grejo v r.. . Da se zrele jagode najrajši ločijo od peclja, absolutno drži, z redkimi izjemami. Seveda pa, kot vedno, govorim o svojih izkušnjah - z naše farme

Oktober 2009

mfranc je napisal/a:

Ja, današnje slike, sveže pečene :P Kupil sem pa eno Chandler sadiko; ena (od dveh) mi je namreč šla v maloro :( . Letos, sredina/konec poletja mi je neznana, nikoli videna živalca razrila grede z borovnicami, tako, da so zgledale kot švicarski sir. Korenin se ni masovno lotila, čeprav je bilo vse razrito, pri mladih sadikah, Chandler, pa izgleda, da je bilo tega "tretiranja" preveč.... . Aurora sorte ne poznam, jo imaš ti? Tule govorijo o njej zelo pozitivno, še nekje drugje navajajo, da zori celo teden do 10 dni pozneje kot Elliott... http://www.fallcreeknursery.com/Commercial/VarietyChart/index.htm [img]http://www.shrani.si/f/2N/mg/eZdIxht/picture-0091b.jpg[/im[g]

November 2009

mfranc je napisal/a:

Zadnjič sem imel zanimiv razgovor z g. Lavrincem. Med drugim je omenil kot zanimivo in perspektivno sorto ravno Ozarkblue. Kot razmišljajoč pridelovalec ameriških borovnic je zelo zainteresiran za sorte z recimo najmanj težav v naši klimi. V praksi ugotavlja, da sorte, ki so bile vzgojene za bolj severno klimo, ne prenašajo najbolj toplotne udare zadnjih let. Sploh nizke temperature ponoči in visoke podnevi, kot so bile letos... Približno na to temo smo že debatirali v forumu brusnice, ki tudi ne ljubijo visokih temperatur. Zanimivo, tudi Američani so rabili kar nekaj let, da so ugotovili vsestransko prilagodljivost te sorte. Na vsa klimatska področja. Vzgojena je bila namreč za južni del Amerike in so jo sprva sadili samo na jugu, sedaj pa ugotavljajo, da se izredno lepo obnese tudi v severnih področjih, ker je zelo odporna tudi na nizke temperature. To je sorta, ki bi si jo lahko privoščili tudi naši Primorci Jo bom imel na očeh , zaenkrat pa ostanem pri Aurori, čeprav še ni čisto v nulo preizkušena.... Aurora je kljub temu bistveno bolj pozna kot Ozarkblue. Na žalost tudi Američani niso najbolj precizni pri izrazoslovju, vendar pravilno rangiranje po zorenju je: Ozarkblue je pozna sorta (late). V tem rangu imam že sorto Chandler. Aurora je zelo pozna sorta (very late). Najbolj znana iz tega ranga je Elliott, pa še nekaj poznejših je...... Podatki vzgojiteljev za čas zorenja in medsebojna razmerja posameznih sort so pa res "dramatično" različni, odvisno od klime, zemlje, vzgoje.... . Tako npr. za razmerje Elliott/Aurora - večina podatkov gre v smer, da je Aurora teden do deset dni poznejša kot Elliott, najde se tudi podatek, da sta približno enaki, pa Elliot malo poznejši Od Ozarkblue naj bi bila Aurora nekje dva tedna, do max. mesec dni poznejša... http://www.fallcreeknursery.com/Nursery/FruitingSeasonChart.htm

mfranc je napisal/a:

Tele pol sončne dni sem izkoristil za posaditev dveh novih ameriških borovnic. Šle so na mesto, ki jim je bilo pred nekaj leti že rezervirano, pa se mi takrat ni dalo "komplicirati" z izkopom in malo "zahtevno" pripravo prsti za borovnice. V bistvu, kot vedno, je sedaj odločitev padla zaradi več faktorjev, kot npr; - obstoječe sadike Goji berry so s svojo "pojavnostjo" zelo odstopale od grmov Lonicere (majske jagode), s katerimi sem oblikoval strjeno vrsto ob gredicah. Goji se je preselil k obstoječi špalirni konstrukciji, in ga bom poskusil vzgajati v ploščati obliki, kot npr. tako rastoči grmi (malina robida, itd). - iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več. Zadnjič sva z g. Lavrincem malo debatirala o tem, zakaj se ljudje ne odločajo za vzgojo ameriških borovnic. Ker; + - tržna cena borovnic je zelo "stimulativna" praktično se jih ispod € 10 za kilogram ne dobi (me zanima ali ima tako ceno še kak sadež, ki se ga da vzgajati pri nas ?). Sva malo kalkulirala - investicija se povrne že pri 1 - 2 kilograma plodov na grm! - borovnice (tudi domače) so sadež, ki vsebuje veliko več antioksidantov kot ostalo sadje, med redkimi izjemami je aronija in goji berry - am. borovnico še vedno ni potrebno toliko tretirati z kemijo, kot ostale vrste jagodičja. Seveda, več skrbi in zaščite imajo "velevzgojitelji", kot z vsako monokulturo. - klima je pri nas skoraj idealna, dobijo pa se tudi sorte za primorsko klimo, ali pa čisto severno klimo. Je pa v začetku, pri sajenju, - ? z njo bistveno več dela z pripravo terena in pripravo ustrezne mešanice substrata, kot s katero koli drugo rastlino (približajo se rododendroni) In je pošteno opravljeno delo predpogoj za uspešno rast borovnic, kdor misli, da se da kaj pogoljufati in delati po domače, ta bo lahko samo gledal, kako mu borovnice iz leta v leto hirajo.... . Sajenje: za dve sadiki sem namenil prostor 2 x 1 m, razdalja 1 m med sadikami je kar primerna, ne glede na to da so med sortami dokajšne razlike v rasti; manj kot meter (0,8 - 0,9 m) pa je že skoraj preveč gosta, manj zračni grmi, manj sonca, več možnosti za bolezni. Izjema je ravno takale saditev v paru, medtem pa ko ene same borovnice ne priporočajo - bolje rastejo v grupi. Odločil sem se za ti. visoko gredo, ki je vedno bolj popularna - praksa kaže, da so borovnice zelo občutljive za stalno močo - vlaga da, ne pa "noge" v vodi. Kot primer, profesionalci na Lj. barju jih imajo na dvignjenih gredah, obenem pa še vzdržujejo odvodne kanale (vzporedno z vrstami borovnic) za siguren odtok talne/viška vode. Višina grede variira, "ta prave" so 0,4, 0,5 m, se mi pa zdi, da je 20 - 40 cm čisto zadosti za teren, kjer ni izrazite površinske vode. Celo za zelo propusten teren bi priporočil 10 - 20 cm povišano gredo, bolje da se voda odteka na okoliški teren kot obratno. Kar se lahko zgodi ob ev. posedanju grede, kot posledica premalo potlačene zemlje in "izginjanja", mineralizacije organske snovi. V praksi sem to videl pri prijazni vrtnarici na dolenjskem, kjer sem pofotkal tisto čudovito bugenvilejo. Borovnice so cca 10 cm nižje od terena, sem ji pa pozabil povedati, da se da grme fino, previdno potegniti ven in v luknjo dodati kisli substrat. Borovnice imajo zelo kompaktno koreninsko grudo, ki se ne razleti kar tako. Sicer sem pa tako uspešno presajal odrasle azaleje, ki tudi držijo zelo kompaktno koreninsko grudo. Uporabljeni materiali; To je že moje tretje sajenje borovnic, poskušal sem najti nekako zdrave kompromise pri uporabljenih materialih, v smislu čim manj dela, čim ceneje, pa vendar z maksimalno dobrimi pogoji za pravilno, zdravo, hitro rast grmov. Nekaj sem našel doma, žaganje (6 vreč po 70 l) je še vedno zastonj..... Kupil sem dve bale bele šote, 250 l, štiri vreče lubja (70 l, najcenejše za mulč), dve vreče kremenčevega peska po 40 kg. Opis posameznih slojev, od spodaj navzgor, kot so označene na prečnem prerezu: (1). Uporabil sem gornji sloj izkopane, zelo humozne zemlje, z dodatkom cca 1/4 vreče šote, 1 vreča žaganja, pol vreče peska, 300 gr žvepla. Žveplo za zakisanje "normalne" vrtne zemlje. - Lahko bi bila katera koli mešanica zemlje, recimo gozdne (iglasti gozd ali vresje) in organskega materiala, razni deli iglavcev. Razmerje 50/50 je čisto OK. (2). Domači kisli kompost (z veliko šote) - pripravljen za azaleje, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, pol vreče peska. (3). 1/2 vreče šote, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, 1/2 vreče peska. - Za plasti 2+3 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabila tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 40% iglavcev, 30% šote. (4). Za neposredno okolje sadike ne varčevati!: 1/2 vreče šote = 125 l, 1/2 vreče substrata za azaleje = 10 litrov; 1/2 vreče peska. Ev. dodatek bi bilo žaganje 20 - 30% Preverjeno, moje borovnice, posajene v čisto šoto so v enem letu naredile 1,0 do 1,5 m dolge poganjke! Torej maksimalno dober "štartni/rastni" substrat za prvi dve leti, potem se pa lahko (ko korenine pridejo do skromnejših plasti) rast umiri. Mislim, da se da tako malo pospešiti polno rodnost borovnice, ki naj bi nastopila nekje pri 6 - 10 letih. (5). koreninska gruda: pri vseh variantah je fino, da je pod njo cca 10 - 20 cm najboljšega materiala Nekaj podrobnosti: - Robove/stene jame in delno dno sem ločil od zemljišča z trakom folije za ribnike, široke cca 0,5 m. Pred leti sem uporabil vrtnarsko prozorno folijo (tisto rahlo rumenozeleno, odporno proti UV žarkom) zaradi debeline sem jo zložil v tri plasti in še sedaj je ista! - na dno izkopane jame sem potrosil 300 gr žvepla in nekaj peska, ter rahlo podkopal. Žveplo kot preventiva proti udaru talne vode iz spodnjih slojev, ter pesek za boljšo prepustnost. Pozor, žveplo ne sme priti v neposredni stik s koreninami! - priporoča se dodajanje dušika v lesno maso, za pravilno razkrajanje lesne mase (drugače je dušik odvzet rastlinam); na 10 kg lubja, žaganja, iglic, vejevja, sem dodal 0,5 kg amonsulfata - to je počasi delujoči dušik, zasilni izhod je uporaba Ureje, rabi se je pol manj, je pa hitro delujoča in ni optimalna rešitev. V sloj/substrat št. (4) nisem dodal dušikovih gnojil, ni potrebno, lahko bi celo (ob visokih temp.) povzročil škodljivo zimsko rast rastline. - mešanje različnih materialov sem izvajal s "šaflomatom" (kot se je včasih ročno mešal beton), dva do trikrat vsak sloj. - da se substrat ne bo preveč posedel preko zime, se splača material, nametan na gredo sproti močiti in tlačiti. sploh okrog koreninske grude, da ne bi pozimi ostala "na suhem". Pa previdno. Porabil sem: - približno 1 1/4 bale šote, brez domačega komposta bi jo 1,5 do dve bale - pol vreče substrata za azaleje - dve vreči peska - dve vreči lubja - štiri vreče žaganja Nekaj mešanice je ostalo, za spomladansko dodelavo. prečni prerez grede težaško delo je končano.... del porabljenih "komponent" domači kisli kompost je prišel ravno v prave roke začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje 14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

December 2009

mfranc je napisal/a:

Noro vreme za severnjaške rože, čeprav am. borovnica ni čisto severnjaška Tudi sam sem malo skontroliral stanje borovnic glede prezgodnjega odganjanja. Zaenkrat še ni panike, čakam pa suh dan, da pošpricam z bakrom. Ima pa sorta Bluecrop en napol odprt cvet, čisto na vrhu poganjka, pa ne bo kruha iz te moke Bolj bo problem z Lonicero Kamtschtico .....

mfranc je napisal/a:

-------------------------------------------------------------------------------------------------- Objavljeno: 16 Nov 2009 20:09 mfranc je napisal/a: - Za plasti 3+4 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabila tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 40% iglavcev, 30% šote. V tem postu zgoraj se mi je zgodila neljuba, vsebinska napaka - ne plasti 3 + 4, ampak za plasti 2 in 3 se lahko uporabi isti material... že popravljeno

Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:54; skupaj popravljeno 2 krat

[muha]

Marec 2010

mfranc je napisal/a:

No, borovničevci , ste že obrezali grme? Jaz sem začel šele danes - včeraj je bil še sneg na gredah.... Sicer danes bolj opazoval, jutri pa zares; ampak že vidim da se bom moral "ornk" razjeziti na grmičke za rigorozno krajšanje...... , drugače bojo spet premalo "razredčeni" .

Igy je napisal/a:

Včeraj sem si nabavil tudi sadiko borovnice in šipka , ki ju bom posadil skupajv normalno zemljo. Da vidimo, kako deluje simbioza.

mfranc je napisal/a:

Igy, sploh ni problem saditi jih v normalno zemljo - sem jih že precej videl tako posajenih Te zanima, kako so rastle LP

Igy je napisal/a:

Ja tudi jaz sem jih na začetku sadil same v normalno zemljo in so mi propadle. Tu pa gre za simbiozo, in naj bi zato dobro uspevale.

ferdo36 je napisal/a:

V normalni zemlji pH 6,5-7 a.borovnica ne bo upevala iz preprostega razloga.Prehrana borovnice je vezana na mikorizne gljive,ki uspevajo v kislih pogojih pri pH 3,5-4,5(približno).

babaco je napisal/a:

Pozdravljen ferdo 36. Doma imam posajene sorte Blueta, Sierra, Duke in Chandler. Katero zgodnjo sorto bi tule lahko dodal ?

ferdo36 je napisal/a:

Babaco pridite k meni,saj veste kam, pa bova pogledala,kaj bi bilo primerno.Npr.Draper,Blueheaven,Herma itd.

ferdo36 je napisal/a:

Ne kupujte mačka v žaklju,to pomeni ,če ni deklaracije ali sorte je lahko katera koli dobra ali slaba sorta.Nakatere drobnejše sorte se lažje ukoreninjajo zato so tudi cenejše in za neizkušene bolj privlačne.Poleg ostalega zahtevajte tudi navodila za sajenje.V teh centrih sosadike običajno tudi preforsirane in mnogokrat premlade za takojšnje sajenje na stalno mesto.Praviloma se sadi samo triletne sadike.Ko začnejo cveteti moramo prvo leto potrgati večino cvetov. Želim vsem borovničarjem mnogo uspeha!

vida je napisal/a:

Imam še eno prosto mesto za ameriško borovnico, prosim za pomoč pri izbiri. Želim si čim kasnejšo sorto, odporno na mraz, okus je tudi važen, pa seveda obilnost pridelka, velikost jagod pa ni važna katera sorta bi to lahko bila in kje v okolici Lj jo dobim? :grin:

ferdo36 je napisal/a:

Takšne sadike lahko dobite pri meni.Imam kar nekaj izbire. Najbolje,da me pokličete na 041 745 777 im se dogovorimo.

April 2010

vida je napisal/a:

babaco je napisal/a: Jaz sem od danes bogatejši za sorto Draper. Kakšne pa so kaj značilnosti te sorte?

ferdo36 je napisal/a:

Morda lahko odgovorim Vidi jaz,ker je Babaco dobil DRAPER pri meni. Draper je po podatkih Univerze v Michigenu najboljša sorta am.borovnic do sedaj.Je zgodnja med Duke in Bluecrop, debela ,zelo rodna,visoka cca 2m in odporna na bolezni.Po mojih izkušnjah pa na primarno monilijo ni posebno odporna,vendar,če je večina res je to odlična zgodnja sorta.

babaco je napisal/a:

Orhy, sem si premislil. Mfranc, a imaš sorto Draper ? Jaz sem vseh osem sadik nabavil pri Ferdotu 36 in mi ob relativno mali oskrbi odlično uspevajo. Posajene so celo na severni strani hiše, kjer so precej v senci.

ferdo36 je napisal/a:

Vida pozdrav! Barjanska zemja je v redu,če je dovolj kisla,kar ugotovite po revnem rastlinju okoli krtin.Svetujem obvezno mešanje z litvansko šoto(rumena vreča) in tudi z žaganjem.Dodaste lahko tudi iglice in celo narezane smrekove veje.Ob sajenju dodajte ustrezno gnojilo.Priporočam tudi ekološka foliarna gnojila iz morskih alg npr.:agrostemin,agrovit,aminovital,bio plantella vita,protifert lmw itd. Vse to so naravna sredstva in jih priporočam tudi za druge rastline kadar zaostajajo v rasti,cvetenju ali rodnosti.

mfranc je napisal/a:

emkey, se ti splača tole dilemo "razpucati" , ker če ni pH dovolj nizek........ . Drugače pa, za večino nas je še vedno najcenejše smrekovo žaganje za vzdrževanje nizkega pH in organskega gnojenja. Če si že posadil, je verjetno prepozno za tretiranje z zelo učinkovitim žveplenim prahom, mislim da je varianta uporaba/zalivanje zelene galice (železov sulfat) ki ni tako agresivna; ali pa tekoče železo. Vendar - pri komaj posajenih sadikah - tole bi bolj vedel povedati ferdo36.

ferdo36 je napisal/a:

Mfranc pravilno razmišljate.Jaz bi sadike še enkrat posadil (oz.presadil) tako,da bi substrat pomešal z žveplom,na vrhu pa dodal čisto šoto in na to postavil sadiko ter jo zasul.Sadite tako kot predlaga Mfranc na eni od prejšnjih strani.Splača se ga poslušati,ker se zelo poglobi v problem in in išče nasvete od vseh strani. Lep pozdrav vsem,ki imate radi te lepe rastline!

ferdo36 je napisal/a:

Pozdravljeni borovničarji! Ne želim vas strašiti, vendar to aprilsko vreme je kot nalašč za razvoj borovničeve monilije,ki je najhujša bolezen borovnic.Danes sem v nasadu našel apotecije(gobice) monilije.Uniči lahko tudi do 80% pridelka.Ker gobic verjetno ne boste našli,bodite pozorni na mlade,letošnje poganjke, ko bodo dolgi 5-15 cm.Naenkrat se povesijo in takoj počrnijo,kot bi pozebli. Vse take poganjke je potrebno takoj potrgati in uničiti (skuriti).To je primarna okužba.Če nismo dosledni nam čebele trose raznašajo v cvetove in imamo sekundarno okužbo,ki se kaže v odpadanju nedozorelih jagod.Trosi lahko letijo več kilometrov daleč. Upam,da je moje svarilo odveč.Več lahko izveste,če kliknete:Monilinia Vaccinium corynbosi! Lep pozdrav!

ferdo36 je napisal/a:

Pozdravljena DODO Po toči je nujno tretirati grme s fungicidi npr. cuprablau ali kakšen drugi bakrov pripravek,ki je dovoljen v ekološki pridelavi.Za borovnice je registriran CHAMPION. Še dodatni nasvet:potrgajte večji del cvetov,da bo rastlina razbremanjena in si bo hitreje opomogla ter vam bo za to hvaležnost pokazala v naslednjih letih. Lp.

Vprašanje: kdaj je najboljši čas za saditev borovnic?

ferdo36 je napisal/a:

Borovnice je najbolje saditi v jeseni, od odpadanja listov do zmrzali. S tem pridobite eno leto do polne rodnosti.Lahko pa jih sadite tudi spomladi, tam do cvetenja,če imajo celo koreninsko grudo.V tem primeru je potrebno potrgati vse cvetove.Sadike v tem primeru potrebujejo nekaj več nege(zalivanje,zastiranje.....) Mnogo uspeha vam želim!

mfranc je napisal/a:

Borovnice se iz veliko razlogov splača zaščititi pred točo; ta zaščita se lahko združi z zaščito pred ptiči, ni pa nujno. Meni je toča, ampak res huda, pred leti prvo borovničko v vrsti skoraj ogulila . Ostala je polovička grma, in sem moral poganjke z žico vezati na stran, kjer jih ni bilo (šment, točno na severni strani jih je odstrelilo, tja pa nobena rastlina ne raste bogvekaj ), da sem formiral obliko grma. Lani, tretje leto si je toliko opomogla, da je spet normalno naredila lepe, nove poganjke. Letos izgleda, bo ujela v rasti ostale grme. "Načeloma" se lahko rastline sadijo celo leto, če le imajo npr. v loncu lepo, kompaktno koreninsko grudo - in če uspete to grudo nepoškodovano "fiksirati" na novo rastišče. Sajenje borovničk - sedajle bi še šlo, pozneje se lahko pojavijo težave zaradi posedanja substrata okrog koreninske grude - nobena rastlina pa nima rada motenj okrog korenin v rastni dobi, borovnice pa zaradi specifičnih korenin še toliko manj.

ferdo36 je napisal/a:

Sorto Goldtraube in Hardiblue imam v kolekciji.Goldtraude je nemška selekcija srednje debela in temnejša,okus pa tudi nekaj srednjega.Skratka nič posebnega.Hardiblue pa ima samo eno prednost insicer,raste tudi v nekoliko slabših pogojih tudi v delno glinenih tleh. Sadike iz trgovskih centrov so praviloma srednje plodne in se lažje ukoreninjajo ter so zato cenejše.Plemenitejše sorte npr.Spartan pa se težko ukoreninijo in zato jih skoraj ni na tržišču.Sorta Grover pa je neuveljavljena,malo znana sorta,vzroka pa ne poznam.Zavsako sorto vam lahko povem nekaj pozitivnih in nekaj negativnih lastnosti. Svetujem pa vsem,da sadike kupujejo pri vzgojiteljih,ne pa pri preprodajalcih oz. v velecentrih, kjer jim gre samo promet (denar).

ferdo36 je napisal/a:

Pozdravljen Franc! Na žalost imam samo 2 Hardy blue,ki jih rabim za obvezno kolekcijo. Bom pa spomladi poskusil razmnožiti vsaj nekaj sadik.To pa pomeni še tri leta do začetka rodnosti. Goldtaube pa je res neumirjena sorta in ima kar nekaj sestrskih sort,ki jih različno imenujejo po Evropi npr.Herma 1, Herma 2, Ama in verjetno še katera.Vse se odlikujejo po veliki rodnosti,srednje debeline ,šibkim poprhom in medlim sladkim akusom.

Maj 2010
Vprašanje: kdaj je najboljši čas za razmnoževanje borovnic s potaknjenci

ferdo36 je napisal/a:

Pri Založbi Kmečki glas je l.1985 izšla brošura:Razmnoževanje sadnih rastlin.Ne vem,če se še dobi vendar izplača se povprašati.Opozarjam vas,darazmnoževanje Am.borovnic ni enostavno.Še najlažje je s pogrobanjem ali s koreninskimi poganjki (če so?). Mnogo uspeha vam želim!

ferdo36 je napisal/a:

Bolje bi bilo,ko bi dal polivinil samo po robovih,ker se luknje lahko zamašijo.Mislim,da so mreže proti voluharjem nepotrebne,ker se loti borovnic samo v skrajni stiski.Borovnice morajo biti posajene visoko,nad nivojem,zato jih dvignite in zasujte z mokro šoto in iglicami ali žaganjem.Za boljšo rast jih pognojite,trikrat na 14 dni,z amonsulfatom,vsakokrat po 5-8dag.Pomnite:nikoli suhe in nikoli v vodi!

babaco je napisal/a:

Jaz sem borovnice včeraj pognojil z amonsulfatom, to bom ponovil še dvakrat v dvotedenskih presledkih. Včeraj sem jih tudi poškropil z biotičnim pripravkom Serenade WP za preprečevanje okužbe z monilijo. Ja, nekako je cel teden napovedano dež-sonce. Blueta in Sierra že cvetita, Duke, Chandler in Draper pa še cincajo.

mfranc je napisal/a:

davor je napisal/a: Da naprej povem... moja mama ima doma posajene 4 borovnice, ki niso v 2 letih zrasle nič. Plodov je bilo na grmu 5-10 čez sezono. Pa sem malo pogledal po forumu in našel koristne novice in se odločil da uredim kot je treba. Zdi se mi pa da ni pravi čas za to moje dejanje ker trenutno bi naj rasle. Je pa res da jih nisem mogel več gledati v bazični zemlji in še voluharji so zelo nagajali. No in sem danes začel z izkopom in nastalo je naslednje.... tu so prej rasle borovnice (bazična zemlja).. no seveda to ni končna velikost, tu sem izkopal komaj 2. kot je bilo opisano prej na forumu sem dal polivinil ki sem ga spodaj preluknjal za odtekanje vode, so pa pod polivinilom tudi razbiti koščki stekla zaradi dodatne zaščite pred voluharjem. nabavil sem rusko kislo šoto ph 3,5-4 v balah ki jo prodajajo v Kaliji. Borovnice sem dal še v mrežice spet za zaščito pred voluharjem. Na koncu sem še pognojil z gnojilom ki ga je predlagala prodajalka. Na gnojilu piše specialno gnojilo za am. borovnice, za zdrav plof AGROLIT. Vsaki borovnici sem dal eno pest tega gnojila. Za zaključni del še mislim zgoraj dodati plast iglic. Prosim za komentarje in kritike. Ravno danes sem jih dobil okrog ušes (še dobro da po telefonu ) od znanca, kateremu sem pred dvemi leti šenkal nekaj grmov borovnic.... Približno takole: > kakšne stare, zanič grme si mi pa dal!, sedajle komaj malo poganjajo - vse skupaj je zanič; samo ena mlada, ki sem jo lani dobil dela dobro!!! Fuj! Bom še nekaj mladih vzel, ki dobro delajo< Pa ravno tega sem se bal, da pridejo v roke komu, ki mu jih bo uspelo v parih letih "fentati" Zatečeno stanje pri njemu pred leti, kljub šminkerskim dodatkom substrata - ne pa izpolnjeni moji pogoji: - grmi posajeni preveč skupaj, cca 50, 60 cm, pa še zelo osenčeni z rastlinami na južni strani - preplitva luknja in pregloboko posajene borovnice - preozka luknja Dobesedno klasika za umiranje na obroke borovnic; mlada sadika z malo koreninsko grudo delo takoooo dobro , ko pa korenine prerastejo substrat je konec zajebancije . Davor, če si tole vzel kot krizno reševanje borovnic pred poginom, pogojno v redu , sicer pa ti toplo priporočam korekcije takoj jeseni. Sedajle res ni čas za to delo...če boš sesul korenisko grudo, bo hudo. Glede na slike - dimenzijska razmerja pač malo ugibam: - preveč skupaj; tole niti približno ni meter, niti minimum recimo 80 cm? - pregloboko posajene; ko se bo nasuti teren še posedel, plus izgorevanje organskih snovi, bodo v luknji - naluknjana folija; upam da si bil tu bolj korajžen kot pri lopati in krampu , če se luknje zamašijo bodo borovnice plavale v talni vodi - tudi za gnojenje ni čas takoj pri sajenju in v tem času, upam da nisi pretiraval Seveda ti želim da ti bo operacija uspela, brez tistega drugega dela stavka, dolgoročno boš moral še kaj dodelati. LP

babaco je napisal/a:

Nič hudega, če so borovnice malo v senci. Jaz jih imam na severni strani hiše, kjer je sonce samo dopoldne, pa odlično uspevajo. Morda so le malo manj sladke.

mfranc je napisal/a:

davor je napisal/a: Glede gnojila mislim da bo to dobro ki imam. Ali se motim? NPK(Mg) 7-15-20 (3) z mikrohranili: Dušik 7% ( v amonijevi obliki 60% v nitratni obliki 40%; fosfor kot P20 15%; Kalij kot K1O 20%, vodotopen; MAgnezij kot MgO 3%, Mikrohranila: Bor, Železo, Mangan, Cink Ne tole gnojilo pa čisto nič ne paše borovnicam, pač pa kakemu sadnemu drevju, ker je - neuporabno razmerje NPK, sedajle rabi borovnica samo N - dušik, najbolje tistega, ki ga gori omenja babaco, to je amonsulfat, z malo daljšim delovanjem, predvsem pa je kislo gnojilo. Profesionalci dodajajo PK gnojila pred zimo, pa še to zopet specialno, kislo. Kakšna zapadna, poznopopoldanska senca bi res mogoče celo koristila pri poletni vročini - ameriška borovnica pa je za razliko od naše evropske (tudi američani jo imajo) zelo hvaležna za sonce, čeprav recimo delna polsenca še vedno štima; v okvirih rastlinske fizike - več sonca, bolj sladki plodovi Borovničke se po mojem mnenju (kar smo že debatirali), zelo splača gojiti, ne glede na trenutne ali bodoče cene sadežev, je tudi vsakoletno vzdrževanje grmov relativno enostavno v primerjavi z drugimi sadnimi drevesi, ljubiteljska vzgoja zahteva manj škropljenja kot večina jagodičevja, če se samo spomnim na jagode in recimo kosmulje.... Samo tale štart, priprava terena in saditev, ne pozna bližnjic in malih trikov . Lahko so zviti Grki na......i evropske lene birokrate za 300 milijard € (in nas Slovence za skoraj 400 milijonov € - borovnice se ne dajo okol prinesti :grin:

ferdo36 je napisal/a:

Gnojilo za borovnice,ki ste ga kupili v Kalii je že v redu,vendar ne sedaj.To gnojilo se dodaja jeseni po odpadanju listja in pred zmrzaljo.To gnojilo lahko uporabite tudi kot založno pomešano s šoto pod grmom.Pazite pa,da korenine ne pridejo direktno na gnojilo.Po sajenju pa uporabite Amonsulfat 3x po majhno pest npr. 1.,15.,30, maja.Pazite,a ne boste pretiravali z gnojenjem,ker je borovnica skromna rastlina in ne prenaša pregnojenja.Namesto mineralnega gnojila lahko uporabite kompost in različne poparke npr.koprivo.Pri borovnici zagotavlja uspeh samo pravilna saditev in voda (nikoli suha in nikili v vodi!). Mnogo uspeha želim vsem,ki boste sadili v jeseni,sedaj je že tako prepozno.

ferdo36 je napisal/a:

Za nekaj sadik je najboljše pogrobati lanski poganjek,ki se skoraj zagotovo ukorenini.Zelene potaknjence pa se dela v juniju,ko so letošnji poganjki delno oleseneli,se še ne lomijo,se pa težko upogibajo.Čas jemanja potaknjencev je izredno pomemben.Potem pa naprej,kot je opisal Zvone.Potaknjence se močno zalije in za 4 tedne neprodušno pokrije s plastiko ali odrezanimi steklenicemi od radenske,če imate posamezne potaknjence.Pazite na senčenje,ker jih direktno sonce sežge!Po 4 tednih začnete potaknjence postopno utrjevati tako,da jih ob oblačnem vremenu odkrivate vsak dan malo dalj.Če ste delali vse prav,je 50% izplen že velik uspeh. Želim vam obilo uspeha!

mfranc je napisal/a:

Posedanje je sicer naraven proces, ko organske snovi trohnijo, pravilno izgorevajo v mineralne snovi. Proces ni tako hiter kot na kompostniku, pa vendar. Zavira ga nizek Ph substrata, pa tudi kompaktnost - če spet primerjam z kompostnim kupom, kjer se celo priporoča dodatno zračenje. Jaz sem šok doživel lani ko mi je N.N. žival totalno razrila, preluknjla grede z borovnicami. S povečanim dotokom kisika so se grede kar pred očmi posedale! Sicer pa naj bi se letno dodajalo 2 - 5 cm novega organskega materiala, ki pa spet sprhni, tako da letni višinski prirast ni tako velik. Tudi sam sem že imel "paniko" okrog: - posedanja in posledično potrebe po dviganju grmov - prevelikega vsakoletnega dodajanja materiala, sploh ko sem nekaj let še formiral grede (žaganje, sedaj lubje) Po "treznem" ogledu zaenkrat še ni panike, grede imam 20 - 30 cm nad osnovnim terenom, tako da upam, da mi ne bo treba dvigovati grmov - pri odraslih grmih je koreninska gruda kar zajetna, mokra in nesramno težka . Splača se ev. dvig kdor je posadil grme na nivoju terena, plus posedek in bodo grmi v luknji Vsa specialna gnojila za borovnice prodajajo v Km. zadrugi Vrhnika; niti niso draga, žal pa v vrečah, se mi zdi 50 kg. Sam sem jih že zreduciral za lastno rabo, lahko pa bi se ljubiteljski borovničarji dogovorili za kak skupni nakup.... Preveč gnojenja je problem nas, "predobrih" :P ljudi, nikjer ne koristi, kamo li borovnicam z unikatnim koreninskim sistemom , o posušenih grmih bi vedel kaj povedati ferdo36, ki ima izkušenj na hektarje .

ferdo36 je napisal/a:

Ker me je Mfranc izzval naj povem,da je pregnojenje lahko vzrok odmiranja,še pogosteje pa postane borovnica neodporna, seveda zaradi naše "dobrote".Bolezni zaradi katerih B. propade je lahko rak skorje,kar se vidi posebno na vratu vej.Možne so tudi nekatere virusne okužbe,vendar največkrat je napaka v količini in načinu zalivanja. POMNI:NIKOLI SUHA IN NIKOLI V VODI! Gnojenje pa takole:Jeseni do 10 dag na grm kompleksno gnojilo npr. 8-15-30-2-0,1= N-P-K-Mg-B lahko je še Fe.Gnojimo po odpadanju listja,vendar pred zmrzaljo.Spomladi ob začetku cvetenja 3X na 14 dni po5 dag AMONSULFATA (ne več),da spodbudimo rast novih poganjkov. Za silo lahko namesto AS uporabite UREO vendar polovico manj. Amonsulfat uvaža Zadruga Vrhnika izključno za pridelovalce borovnic. Pakiran je v 25 kg vreče.Vrtičkarji pa se lahko za majhne količine oglasijo pri meni.Kliknite na www.lavrinc.com.

ferdo36 je napisal/a:

Gnojilo za rododendrone ali za am.borovnice je prav tako kot sem ga opisal samo,da je vsaj 5x dražje kot,če ga kupite v vreči.Za eko pridelovalce svetujem dober kompost brez apnenja.Bistveno je,da je gnojilo fiziološko kislo.

ferdo36 je napisal/a:

mfranc in tudi ostali.Primarna monilija( Monilinia vaccinium corinbosy) se kaže tako,da letošnji poganjki propadajo,venijo in se sušijo.Na upogibu se tvorijo trosi,ki se svetlikajo tako,da čebele zamenjujejo za mano in tako prenašajo na cvetove.Za borovnice so dovoljeni SCORE, FOLICUR,SWITCH in bio pripravek SERENADE (bacilus subtilis),ki se tretira v cvet in ga čebele raznašajo.B.subtilis se hrani s trosi in hifami monilije in sorodnih glivičnih bolezni. Sekundarna monilija pa se pokaže šele na plodovih,ki namesto da bi dozoreli dobijo rdeče-rjavo barvo in odpadejo.Iz teh mumij naslednje leto poženejo gobice(apoteciji),ki razsipajo na miljone trosov več kilometrov daleč.V vrtovih je pomembno pobiranje mumij in njihovo uničevanje(sežiganje). Za več odtipkajte Mummy berry blueberries in dobili boste mnogo zadetkov,tudi s slikami.

Nazadnje urejal/a muha 12 Jun 2013 16:49; skupaj popravljeno 1 krat

[muha]

Junij 2010

Igy je napisal/a:

Ferdo36 ali lahko uporabljamo namesto amojevega sulfata zeleno galico in koliko? Jaz sem zeleno galico enkrat že predoziral, zato sem sedj bolj previden.

ferdo36 je napisal/a:

Igy! Zelena galica oz.železov sulfat lahko uporabiš za zakisanje substrata ni pa gnojilo.Amonijev sulfat pa je dušično gnojilo 20,5N,ga lahko nadomestiš z urejo,ki pa ima 46% dušika v amidni obliki,ki se mora najprej pretvoriti v amonijsko in jo šele nato lahko borovnica uporabi. Ker se amonsulfat dobi samo na Vrhniki je najbolje,da se oglasiš pri meni,ker ga celo vrečo najbrž ne rabiš, Lep pozdrav! ferdo 36

mfranc je napisal/a:

Ferdo36, kaj pa uporaba železovih kelatov - tekočega železa, kaj pomaga borovnicam? Vem da sprosti železo, ki ga veže apno, in preprečuje klorozo, verjetno pa ne niža pH vrednost.... LP

ferdo36 je napisal/a:

Železovi kelati se uporabljajo foliarno kadar nastane kloroza,cenejša varianta pa je 0,2% razstopina FeSO3(zelena galica).Kloroza pogosto nastane v času intenzivne rasti,po daljšem deževju.Ta kloroza pa se običajno popravi,ko se vreme uredi.Občutljive sorte so Duke,Rancocas, Atlantic..... Kelatov ne uporabljamo za nižanje pH,ker je bistveno cenejša in boljša varijanta zelena galica ali pa amonsulfat.Z zeleno galico nižamo pH substrata pred sajenjem,z amonsulfatom pa popravljamo napake po sajenju.Z obojim pa bodite previdni,da ne predozirate.

Igy je napisal/a:

Ferdo 36, torej amonijev sulfat za borovnice neka bližnjica do dušika. Hvala za odgovor. Se bom enkrat res oglasil pri tebi.

ferdo36 je napisal/a:

Franc! O sorti Hardy blue nimam tako dobrega mnenja kot ti,vendar jaz cem razvajen in me zlepa kakšna sorta zadovolji.Je pa velika prednost Hardy blue,da prenese višji pH in bolj močvirnat teren,seveda v mejah,ki veljajo za borovnice. Blue pa ni neka posebna skupina sort,ampak imenu samo dodajo blue. Npr.Brigita ( Avstralska cv.) se je preimenovala v Brigitta blue.Najbolj znane so:Erly blue,H. blue,Ozark blue,North blue,Powder blue...... Nekateri pišejo kot eno besedo npr.:Hardyblue,drugi pa ločeno.Nekaj je severnih sort Erly blue,Hardi blue,Brigita,Ozark blue je južna sorta z večjim deležem severne(corymbosum),North blue je nižja sorta,Powder blue pa je čista južna sorta (Rabbitaye). Sorte Barbara blue pa na žalost ne poznam,prihajajo pa vedno nove sorte, ki pa gredo večinoma kmalu v pozabo,ker ne izpolnjujejo pričakovanj.

ferdo36 je napisal/a:

Hardiblue ne zasluži toliko pozornosti.Je visok do 170 cm,srednje debel plod, zori v srednjem obdobju,ko je največ borovnic,okus pa je medel. Mislim,da se je bolje potruditi in pripraviti ustrezen substrat in posaditi boljšo sorto.Seveda pa je izbira stvar osebnih zahtev in okusa. Vsaka sorta ima nekaj slabih lastnosti in veliko dobrih.Podatki iz ameriških indrugih virov se lahko od naših ugotovitev razlikujejo,ker je naša klima drugačna od tuje, posebno ameriške.

ferdo36 je napisal/a:

Jutri prvič obiramo Bluetto in Duke.Opazil sem nekaj monilije in posamezen botritis.Letina bo očitno povprečna.

ferdo36 je napisal/a:

Začenjajo zoreti tudi malo kasnejše sorte npr. Bluecrop,Blueray,Herma, Draper,Northland,Chandler,Burlington,Toro, Patriot in morda še kakšna. Kdor ima različne sorte,bi za primerjavo klimatskih pogojev lahko obveščal o času zorenja.Pri nas na Ljubljanskem barju je klima ostrejša in podobna kot na Gorenjskem npr. v okolici Kranja. Mislim,da se bo v desetih dneh začel višek sezone.

mfranc je napisal/a:

Tudi pri nas Chandler malo štriha - saj v tem je vrag, da vse borovnice zorijo kar precej prej, kot bi "uradno" smele . Me prav zanima, kako se bo obnesla Aurora, poznopozna sorta . Nam pa letos Bluecrop nekako bremza, komaj začenja štrihati..... Mogoče bi ferdo36 kaj povedal o zorenju skozi desetletja.... LP

ferdo36 je napisal/a:

Ker sem bil izzvan naj povem,da je Toro izredno občutljiv na phitoftoro,okus pa je medel.Previdno z zalivanjem!Pri nas ga zamenjujemo z Draper,ker ima podoben čas zorenja.So pa jagode debele. Glede zorenja pa lahko rečem,da je letos čisto zmedeno:zgodnje sorte so prepozno zečele zoreti.srednje pa jih sedaj dohitevajo,okušamo pa že pozne.Razen Elliott in Aurore sem poskusil že vse! Pozdrav vsem in uživajte v poskušanju!

Julij 2010

Igy je napisal/a:

Pri nas se prvi plodovi tudi že barvajo.

mfranc je napisal/a:

Lep pridelek! Pri nas uradno še čakamo, da Duke dobro dozori, neuradno se pa že pasemo . Kako pa vi kličete tele borovnice? LP

mfranc je napisal/a:

Franc, če te slučajno zanima, to je sorta Chandler. LP Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

babaco je napisal/a:

Doma na pokušnji se je najbolje odrezala sorta Draper. Na pokušnji so sodelovale še Blueta, Chandler, Sierra, Duke in še ena brez imena.

mfranc je napisal/a:

Verjetno so letos borovničke res malo "zmedene" , kar je omenil že ferdo36.... Pri nas dozorevajo praktično vzporedno malo zgodnejše - Duke, srednje - Bluecrop in malo poznejše - Coville, Chandler, z malo prednostjo za Duke, ki bo počasi popacan Par vzorčnih na Aurori pa je še zelenih, velikosti graha - drobnega. LP

mfranc je napisal/a:

FranciR, če pogledaš iz drugega zornega kota - investicija se ti povrne z manj kot enoletnimm pridelkom , zanemarljivo v primerjavi z koristjo. Žal, moja izkušnja, pa še več od ferda36, rabijo grmi pokošeni od toče, okrog štiri leta, da si opomorejo . Hm, Chandler , primerjal bi ga z Coville, plus veliko več aromatičnosti, značilne za am. borovnice. Približno LP

ferdo36 je napisal/a:

Zanimive primerjave sort.Ker obiramo cele dneve,nisem imel časa,da bi se oglašal.Chandler je verjetno,do sedaj,najdebelejša sorta,odličnega okusa,vendar izgleda,da pridelek na grm ne bo velik.Čas zorenja pa je izredno dolg.Od prve jagode do zadnje lahko mine tudi več kot 5 tednov. Tisti,ki ste dobili Chandler pri meni bodite pozorni,ker imam na sumu, da je bil sadikam primešen Duke.Sadike (tkivna kultura) sem dobil iz Sev. Nemčije.Če ne boste ugotovili razlike po času zorenja in okusu,poskusite ugotoviti po barvi listov v jeseni.Duke ima izrazito rumene liste Chandler pa rdečkaste do rdeče.Ker sta obo sorti debeli in okusni,seveda priporočam obe. Lep pozdrav vsem in veselo obirajte!

mfranc je napisal/a:

To je pa res zeloooo pozna sorta, izgleda, da bo potegnila sezono skoraj do slane :P . Winter Blueberry..... Koliko pa so debele zrele jagode ? Pri nas so še zelene, debelina graha, točno Mali provansalec Lp

mfranc je napisal/a:

--------------------------------------------------------------------------------------------- Objavljeno: 16 Nov 2009 21:09 Avgust 2010 mfranc je napisal/a: - iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več. začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha 14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha No, tale Aurora bo pri meni, izgleda podaljšala sezono kar za cel mesec - mogoče še več , če res tudi zori celih veliko tednov . Trenutno je nekaj vzorčnih borovnic v fazi debeljenja in barvanja. Res lepa pridobitev. LP

September 2010

mfranc je napisal/a:

Ko že delamo inventuro , vidim, da smo se letos kar malo zapustili, skoraj nič fotk - še dobro, da smo dobili malo svežega vetra z novim članom, ferdom f8 Sezona je bila pri meni nekako povprečna, zmešana pomlad je povzročila nekaj zmede v dozorevanju, ampak lahko bi bilo še slabše - lonicera npr., mi je letos krepko "podbacila" , skoraj nič ni bilo za obirati. Z druge strani imamo res srečo, da si lahko omislimo vse možne novitete pri borovničkah! ( Aurora bo čisto OK, s tem, da opozarjajo, da mora biti res 110 % zrela, da pokaže vse svoje čare , ne čisto zrela je res lahko kisla, to sem ugotovil tudi sam - zasluge za to imajo kosi, vsako res zrelo so pohopsali pred mano . Me pa malo skrbi, da bo "mogoče" pri zorenju nastala časovna luknja med Auroro in pri nas do sedaj poznejšimi Chandler in Coville..... Tako že imam v glavi osnutek načrta :P predvzgoje kakih dveh, treh borovnic v loncih, da bi zamenjal kako obstoječo z že skoraj odraslo, doma vzgojeno novo sorto.... Izziv tudi za vzgojo v loncih Kaj bi si "privzgojil" v loncih je še odprto in stvar debate/preverbe - en grm bi bil recimo za popolnitev luknje do Aurore, pa kakšna zamenjava v terminu Duke, Bluecrop. Sorta do Aurore, ki je prvi kandidat, je Liberty, po podatkih ravno nekje vmes med mojimi - pa morda Elliot, Ozarkblue. Tako da dolgčas mi ne bo LP

ferdo36 je napisal/a:

Pa smo res malo zaspali. Mreže so pospravljene,kar za nas pomeni,da se začenja nova sezona. Nekaj grmov je treba zamenjati,nekaj dodati,poglobiti mulde itd. Glede novih sort pa takole:izkušnje kažejo,da pridelki in debeline plodov v prvih letih ne pokažejo realne podobe,zato ne hitite s sajenjem večjega števila novih sort,dokler ne bodo vsaj nekoliko(3 leta) preizkušene. mfranc in ostali eksperimentatorji pomislite kdaj na dobre stare sorte npr.:Dixi,Blueheaven, Patriot,Jersey,morda pozno Rancocas al iElizabeth. Vedite,da obstaja pri nas več kot 50 sort,ki imajo dobre in slabe lastnosti. Pa lep pozdrav1 In še nekaj!Če mislite saditi borovnice,jih sadite v jeseni!

Oktober 2010

mfranc je napisal/a:

Hm, širina je res minimano minimalna Ja, najbolj bi bilo posaditi tri grme, šlo bi pogojno tudi štirje grmi (pač štiri sorte - končna dva grma se posadita bolj na kraju, za večji razmak med grmi), mogoče ožje rasti (verjetno pa višje). Mogoče pa samo dve sorti po dva grma, dve srednje zgodnji in dve pozni - včasih je fino nabrati vsaj porcijo enakih borovnic Pred leti sem poskusil na netu najti izbor najbolj okusnih borovnic - šment, najdem ranglisto, ki mi je bila kar všeč - pa takoj drugačno , postavljeno na glavo. Najbolje je da sami ugotovite, katere sorte so vam všeč. Pred nabavo! če je to še možno. Hja tudi meni je pred desetletji za prvi nasad jabolk "okus" določil drevesničar - prvič in zadnjič . Če je še možno, bi priporočal, da poleg šote uporabite še kak drug material. Ste upoštevali posedke, ki so z leti kar precejšni? Drenaža je OK? Več o sortah in dobavi bo vedel povedati ferdo36 LP

ferdo36 je napisal/a:

Nižje sorte bi bile npr Blueray,morda tudi Chandler,Nui,Atlantic.St.Coude,Bllueheaven.Glede aromatičnosti pa je tudi stvar okusa.

ferdo36 je napisal/a:

noCO2! Če potrebujete večjo količino šote,jo naročite direktno pri uvozniku. Pokličite me,da vam povem naslov.Za nekaj bal pa se lahko oglasite pri meni,ker jih nabavljam direktno. Mešanica,ki jo uporabljate je zelo v redu npr.1/3 šote,1/3 žaganja ali skoblanja in 1/3 smrekovih (borovih) iglic in lubja.V ta subtrat pomešate še 1/2 kg N-P-K (sadjarski),za vsako borovnico..To je založno gnojenje. Če skrbite,da je substrat vedno vlažen,voda pa ne zastaja,je uspeh 100%. Lp.ferdo36

[quote="ferdo36"]Davor!

Borovnice posebne zeščite ne potrebujejo,vendar bi jaz korito napolnil s šoto ali žaganjem ali iglicami in vejicami (smrekovimi),do vrha.
Glede barve listov pa takole:vsaka sorta ima svojo barvo,kar je odvisno od količine antocianov.Pomembno je tudi rastišče in vitalnost grma.
Pri vas gre za dve ali celo za tri sorte.Pozne sorte praviloma kasneje pordečijo kot zgodnje.Vsekakor pa je cela paleta rumeno rdečih do temno
rdečih izredno lepa.
Borovnice so trikrat lepe in občudovene:po prvem maju,ko cvetijo,
v začetku julija,ko je vse plavo in v jeseni v vsej lepoti barv.

Lp. ferdo36

ferdo36 je napisal/a:

6"]Early blue in Bluetta sta 5-7 dni pred Dude.Earlyblue ima veliko pecljevo janico,ki se nerada zaceli in se solzi.Bluetta pa je nekoliko drobnejša in kiselkasta tako,da daleč zaostaja za Duke.Nekoliko za Duke pa sta Draper in Nui,ki sta odlični sorti. Več,ko se vidiva. Lp. ferdo36

November 2010

ferdo36 je napisal/a:

Miran! Namesto mineralnih gnojil lahko gnojite z najmanj 3leta starim gnojem.Boljši kot goveji je konjski ali kozji (zajčji) gnoj.Priporočam tudi foliarno tretiranje z izvlečki morskih alg npr.Vita ali podobni. Predvsem pa pazite,da borovnic ne pregnojite ker so skromne rastline in potrebujejo le malo hranil. Mnogo uspeha! ferdo36

ferdo36 je napisal/a:

Voluhar običajno borovnice ignorira razen,če nima nič drugega. Po izkušnjah,ki jih imam je do sedaj uničil cca.10 grmičev,vedno mlade. Če ste "ziheraš" se splača saditi v mrežo.Misli,da se lahko bolj bojite ogercov majskega hrošča ali trsnega rilčkarja. Glede zastirke pa takole:lubje je odlična zastirka,je dekorativna,vendar dražja od žaganja ali trave. Lp. ferdo36

mfranc je napisal/a:

Sam sem letos uporabljal lubje kot zastirko - za naslednje leto pa še ne vem.... Sigurno odlična zastirka, samo v sušnem, vetrovnem vremenu se lahko čisto zgornja plast lubja tako presuši (notranjščina gomile je še vedno zadosti vlažna), da ga veter odnaša okrog.... Mogoče bom drugo leto lubje mešal z žaganjem, za bolj homogeno zastirko. LP

ferdo36 je napisal/a:

lovor Glede sort:Berkley zori v prvi polovici julija medtem,ko Darow in Coville zorita konec julija in v avgustu.Predvidevam,da vam bo manjkala kakšna zgodnja sorta. Glede razdalje sajenja:za Berkley bi bilo to komaj dovolj,zato ga vsadite posebej.Filc se mi ne zdi primerem materjal za ločevanje od ostale zemlje,ker prepušča vodo,ki se pretaka in lahko zviša pH.Boljši je PVC ali deske ali pločevina.Standard za sajenje je1,5x3,0 m. Glede eksperimentiranja s šipkom pa je strel v prazno.Borovnica potrebuje humus,ki ima pH 3,5-4,5 in tukaj odstopanj ni. Lp. ferdo36

ferdo36 je napisal/a:

Tetaestera! Berkley res spada med občutlivejše sorte,kar pomeni,da ga lahko prizadenejo temperature pod -20st.C ,predvsem,če les ni dovolj dozorel. Glede rezanja do tal na tri leta pa je to zopet ena "modra"!Morda je nekdo pozabil ničlo!Ko začne manj odganjati mladice in manj roditi,se poreže do tal vse stare veje ali pa po 1/3 v treh letih.Pri nas pomlajujemo po 20 ali več letih.Ne pozabite,da se vsako leto izreže nekaj starejših vej in se toko grm pomlajuje. lovor! Priporočil bi Duke,ki je najbolj zgodnja sorta vsaj 10 dni pred Draper,ki je le malo pred Berkley.Nekje vmes pa je Nui,ki je izredno okusna. Lp. ferdo36

ferdo36 je napisal/a:

ZVONE Ogrci objedajo korenine in borovnica počasi shira.Ni pa samo majski hrošč je tudi trsni rilčkar ipd.Drevesničarji uporabljajo naravno zaščit in sicer ogorčice,ki se hranijo z ogrci.Uvaža Metrob, ime pripravka je NEMASIS G. Z ogrci se rade hranijo kure,kosi,ježi,fazani ....Vsi ti pa vam grdo razkopljejo gredo.Pomaga tudi pokrivanje s mrekovimi vejicami ali lubjem. lovor Glede sort pa takole:vsaka sorta ima dobre in slabe lastnosti.Berkelej je odlicna sorta,ki v 25 letih ni nikoli pozebla.Okus pa je zelo odvisen od vremena ob zorenju.Ob suhem vročem vremenu je odličen. Coville je ena najokusnejših sort,vendar zelo občutljiv na gnitje korenin. Spartana,klub odličnemu okusu ne sadimo več,ker propada zaradi raka skorje.Nove sorte pa so pri nas še premalo preizkušene,da bi jih lahko verodostojno presodil.Vendar eno drži.Kar pišejo Amerikanci v naši klimi , in humusni podlagi ne drži v celoti. Predlagam,da se oglasite pri meni,ker vedno rad podebatiram o borovnicah,tudi o mojih izkušnjah s sortami.

ferdo36 je napisal/a:

Še beseda o jesenskem cvetenju. Nekatere sorte,ki zgodaj dozorijo npr. Bluetta ima v jeseni še toliko moči,da na starem lesu požene cvetove,ki včesih celo dozorijo.So pa popolnoma brez okusa.Po mojih izkušnjah ni spomladi nič manj cvetov in kasneje plpdov.Je pa spomladi grdo,če pomrznjeni in gnili plodovi visijo z vej,zato jih že v jeseni potrgajte.Jaz jih pustim odcveteti,ker je lepo pogledati cvetoč grm z rdečimi listi.Jesensko cvetenje pa je zelo odvisno od toplote v jeseni.

December 2010

ferdo36 je napisal/a:

Če narediš jamo premera 0.8m in globoko 0.4m je to skoraj točno 0.2m3 oz. 200l.Če računaš še greben mora biti bala 250l dovolj.Če je jama večja je to nenujno razkošje.Če pa sadimo v jarek globok 0.4m in širok 0.7m in sadilno razdaljo min. 1m pa potrebujemo cca. 0.3m3, to je 1 bala z dodatkom 50l žaganja,komposta,gozdne zemlje ali iglic in smrekovih vejic.V substrat vmešamo 1/2kg sadjarskega NPK in to je to! Tudi lubje iglavcev je zelo koristno,predvsem pa naj bo grm visoko nad nivojem parcele.

Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:55; skupaj popravljeno 2 krat

[muha]

Marec 2011

dinksi je napisal/a:

Pozdravljeni. Ima kdo pozitivne izkušnje z gojenjem ameriške borovnice na obali?? L.p.

mfranc je napisal/a:

Dinksi, kaj pa če bi bil ti pionir tule smo malo govorili o sorti Ozarkblue, ki je bila vzgojena za južni del ZDA, in jo priporočajo za cono 9 ! http://rastline.mojforum.si/rastline-about1090-0-asc-220.html V vašem becirku naj bi bila cona 8 Tule spodaj imaš sorte primerne za južne kraje, Ozarkblue cona 6 - 9, lepo se vidi, da je res univerzalana sorta! Pa še debela in okusna . http://www.hartmannsplantcompany.com/plants_bluewarm.htm Bi Ferdo povedal še za kakšno sorto, primerno za tvoje področje. Seveda pa kot vedno za borovničke, ni krivinašenja in bližnjic pri sajenju... LP

mfranc je napisal/a:

Evo, saj vas je že kar nekaj v primorskogoriškem becirku Iz mojih izkušenj bi dal v premislek: - vsekakor naj bo osnova substrata šota, ta odlično drži vlago v sebi in je malo verjetnosti, da bi se totalno izsušila. Takrat postane pa zelo zoprna in se teško spet navlaži - ampak do tega ne sme priti - na vrhu naj bi bila zelo učinkovita zastirka, po možnosti svetlejša, da odbija svetlobo in preprečuje pregrevanje korenin. In minimalizira izhlapevanje. Na misel mi pride žaganje, relativno svetlo, naredi pa dobesedno glazuro! celo kosi neradi kopljejo v svežem žaganju. Variantno kaka gosta, svetla tkanina, o njih smo že govorili (npr. za jagode), ki še vedno prepušča vodo in dež. Seveda, kdor lahko dodaja tedensko svežo zastirko, naj jo mirne duše doda - verjetno bi koristilo kapljično zalivanje, s cevmi zakopanimi v tla. Sploh pri uporabi žaganja skoraj obvezen način dovajanja vode, ker po površini žaganja voda odteče. - variantno ne bi delal dvignjene grede, ki poveča površino izhlapevanje, ampak v nivoju terena! Tu je samo en problemček , voda/deževnica ob hudih nalivih nikakor ne sme teči s terena v jamo z borovnicami, ker bo že kontaminirana s apnenimi "priboljški". - pa senčenje grmov v najhujši vročini in že omenjeno zalivanje z deževnico. LP

April 2011

mfranc je napisal/a:

Bom gnojil danes, da izkoristim napovedani dež - vendar pa samo z 1/3 letne količine, ostalo pozneje. Tudi pri nas so tik pred cvetenjem - res pa je, da se še ne mudi glede na napovedane nizke temperature. LP

ferdo36 je napisal/a:

REKA je Novozelandska sorta,dokaj zgodnja in sradnje debela.Po začetnem velikem hvaljenju se je izkazalo,da ima kar nekaj hib:pretiran nastavek plodov in posledično drobni plodovi in počasno dozorevanje. Namesto Reke so vzgojili Nui,ki pa kaže odlične rezultate.Skratka Reke ne priporočam!

Maj 2011

mfranc je napisal/a:

S temi zastirkami so lahko tudi križi in težave Moje izkušnje s žaganjem so pozitivne (razen izgleda????) samo enkrat me je pri nanašanju presenetil veter, ko se uleže, tudi s pomočjo dežja napravi nekaj cm debelo plast, skoraj neprebojno - za razliko od recimo lubja, ki je vedno pripravljeno odfrčati. Sam trenutno uporabljam lubje, vendar samo zaradi komoditete še nisem vrgel čez kakšno mrežo, ali tisto proti ptičem, ali trajnešo protitočno. Predvsem zaradi kosov, ki žaganje pustijo na miru. Rešitev za žaganje bi bila kaka svetla tkanina, mogoče tista za jagode, Kovertan, z svetlejšo stranjo na vrhu. LP

ferdo36 je napisal/a:

Glede obrezovanja takole:prvo leto se potrga vse cvetove,da se okrepi koreninski sistem.Naslednja leta pa samo,če so veje preobložene in brez listov.Tretje leto se nadaljuje vzgojna rez tj.poreže se viseče spodnje,šibke veje in pregoste nove poganjke.Enako tudi četrto in peto leto,nato pa izrezujemo stare,izrojene veje tako,da puščamo 6-10 lepih rodnih vej. Bety pa svetujem,da v jeseni z vilami dvigne grm skupaj z grudo in posadi v šoto(substrat ph 4,5) tako ,da loči od okolice s PVC,pločevino ipd. Lp. ferdo36

ferdo36 je napisal/a:

Tulpika! Gnojenje sredi rasti ni potrebno,razen amonsulfat ali urea v zelo majhnih odmerkih npr:2-3x po 5dag na 7-10dni,vendar po 15.juniju nobenega gnojenja več.Jeseni pred zmrzaljo pa pognojimo z eno pestjo gnojila za rododendrone ali borovnice. V tvoj šopek sort bi sodil še NUI in AURORA.Prva je zgodnja,druga pa najkasnejša sorta.BLUCROP in BLUERAY sta sestrski sorti in sta nujni sorti v vsakem nasadu. Upam,da sem ti vsaj malo pomagal Lp. ferdo36

mfranc je napisal/a:

Ja, redčenje plodov sigurno pomaga ostalim, da se bolj odebelijo. Je pa to pri nas amaterjih "prosto po Prešernu" :P , ali redčimo ali ne, kakor kdo... Pri mladih grmih pa skoraj obvezno, grm ima prednostno nalogo, da čimprej zraste. Točno diagnozo za odstranjevanje končnih grozdov, ki nimajo tudi listnega poganjka - pa bi bilo najlepše, da kaj več pove ferdo36. Meni je nekako pol-jasno ; da grozd odžira prostor/hrano za lesni poganjek in nadaljno rast; grozdu pa manjka lokalna podpora, listje, ki s pomočjo fotosinteze debelijo plodove Si pa dobro omenil tudi praktične vidike; vejice se lahko polomijo od teže, ti grozdi so najbolj na udaru mehanskih poškodb, ko se plazimo okrog grmov... LP

ferdo36 je napisal/a:

Lep pozdrav "borovničarjem! Najprej obrezovanje:prvo leto potrgamo vse? cvetove in odrežemo pritlehne veje.Naslednja leta nadaljujemo vzgojno rez oz. oblikovanje grma.Po 5.letu pa se prične izrezovati stare izrojene veje.S tem se spodbudi rast novih mladih poganjkov.Je pa rez borovnic podobna kot pri ribezu,josti..... JernejZ! Sorte,ki jih želiš:Rubel je stara,drobna sorta in jo skoraj ne sadijo več. Ima pa od vseh sort največ C vitamina.Je avtohtona am.sorta,ki prosto raste na ameriškem SZ.Pri meni bi se dobil kakšen potaknjenec. Legacy ne poznam razen iz opisov.Verjetno pa za našo klimo ni zanimiv. Liberty se po treh letih kaže kot odlična sorta.Nelson je visoka,pokončna sorta,ki pa po moje premalo rodi.Ozarkblue je še v preizkušanju,zato kakšnih preuranjenih ocen raje ne bi dajal. Sicer pa velja za vse .oglasite se pa bomo predebatirali in si izmenjali izkušnje. Lp. ferdo36 in ne ugibajte,kaj je ta 36.Nisem toliko star,to je letnica rojstva!Hahahahaha....

Junij 2011

mfranc je napisal/a:

Ja, čisto navadno žveplo v prahu (s katerim smo mulci delali smodnik ), dobi se verjetno v semenarni, kmetijskih zadrugah.... http://www.karsia.si/html/prodajni.php?subKategorijaId=79&vsebinaId=58 Uradno naj bi se zemlja mešala z žveplom že pol leta pred sajenjem borovnic, sam to priporočilo obidem (brez posledic ) tako, da je med zemljo mešano z žveplom in borovnicami naredim tampon (iz kislih substanc) minimalno 10 cm jeseni, ali 20 - 30 cm spomladi. Žveplo zakisa zemljo samo lokalno, na mestu uporabe, pomeni da se ne širi po zemljišču. Sicer pa, tudi če ne mešam zemlje z žveplom, ko imam dovolj kislega substrata (šota, žaganje, npr.) z žveplom obdelam komplet izkopano jamo, stene, predvsem pa dno - od koder bi lahko ob zvišanju lokalne vode prišlo do zvišanja Ph. Za uporabo žvepla se računa nekako ... gramov žvepla/m2 za znižanje Ph vrednost za eno enoto (npr. od Ph 5,5 na 4,5). Za peščeno zemljo...... 3,85, za ilovnato 11,00 gramov uporaba zelene galice: 23,10...................66,0 Z zeleno galico/železov sulfat se da baje tretirati tudi med letom, ampak še nisem koristil ta način - enkrat bom to storil pri azalejah... LP

ferdo36 je napisal/a:

Zeleno galico se lahko dodaja tudi med letom,vendar deluje lokalno,zato priporočajo vkop manjše količine na več mestih okoli grma.Amonsulfat deluje 6x bolj kot zelena galica in še bolj prodira v zemljo kjer se veže in se ne izpira!Za manjše popravke kloroze pa priporočam Foliar Cvetal- železo.Dobi se v Kaliji v 2dl pakiranju.Držite se navodil,da ne pride do ožigov.

ferdo36 je napisal/a:

Še dodatek:kloroza pri borovnicah je znak pomanjkanja železa ali pa (redko) mangana.Pomanjkanje pa nastane zaradi previsokega ph,ko železo rastlini ni dosegljivo,ali pa je v substratu premalo železa.Mnogo pogosteje je prvo.Zato priporočam amonsulfat 3x po 5-8 dag pred dežjem ali dobrim zalivanjem v kombinaciji s Cvetal-železom.

mfranc je napisal/a:

Danes sem izkoristil suh večer in vse borovnice poškropil z Ulmasud B. Glede na obetano nadaljevanje deževnih dni se najbolj bojim navadne sadne gnilobe; monilije, ki je na borovnicah lahko prav zoprna. Upam, da bo Ulmasud zadoščal, mu bom pa prihodnjič dodal citronsko kislino, za povečanje učinkovitosti. Sicer so borovničke zaenkrat čisto OK, Duke že štriha in ga malo zobljemo - tisti ki imate najzgodnejše sorte, se verjetno že mastite Lp

ferdo36 je napisal/a:

mfranc in drugi! Muha je že odprla forum na temo Rdeči škratec.Vendar ni tako nedolžen kot se zdi.Hrani se najraje z lipovim semenom,vendar sesa tudi brste hibiskusa,grizlja zelje,odgrizne končke vej na leski itd.Resnici na ljubo:ne dela pa velike škode,zato ni treba v napad s težko artilerijo (insekticidi), ampak je dovolj,če jih poberemo in odstranimo in tako zmanjšamo njihovo število.Druga rešitev pa je,da v širši okolici posekate vse lipe ! Seveda se šalim hahaha!

mfranc je napisal/a:

Ha, tudi to nadlogo poznam , se tudi povabi v goste - brez povabila "Moji" hroščki so bili bolj prijazni, za oko :P ; zgoraj sem pa narobe napisal kvadratni, pravzaprav so pravokotni. Bom poskusil kakšnega poslikati. LP Aja, Muha, meni tisti link od škrateca ni delal.... Evo, takole izgleda moj prijateljček: Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha zaloten na mestu zločina Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha kdo ve, kam spada?.

ferdo36 je napisal/a:

Če kdo ve,kateri hrošč je na sliki mfranca,naj to objavi.Meni se klub trudu ni uspelo dokopati do imena te pošasti,ki je podobna pikapolonici pa vendar je povsem drugačna.

ferdo36 je napisal/a:

Trud je prinesel uspeh! Hrošček je iz rodu Chrysomelidae in se imenuje kratki,rogati hrošč???? lat.Clytra laeviuscula.Ima pa zanimiv razvoj,če sem prav razumel,se razvije v mravljišču.Ker se prerazmnožitve ne dogajajo mislim,da panika ni potrebna.

mfranc je napisal/a:

ferdo36, rabite pomoč? sem zelo dober v obiranju f8 - samo nabiranje mi pa ne gre preveč od rok :P Tole je pa naš NUI, lani jeseni je bil posajen v lonec, dela dobro in bo kar nekaj let ostal v temu loncu. Verjetno ga bom prestavil na bolj sončno lokacijo, tule ga poleg sibirske borovnice (ki lepo senči in hladi lonec), senči tudi sosedovo sadje in je verjetno zato malo kvišku naravnan.... Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Lani sploh opazili nismo spodaj skritih rodnih brstov, za vzorec borovničk je že; okus: po borovnicah , sočne in aromatične, pa tudi debele so. Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha LP

mfranc je napisal/a:

Uf, tole je pa že kar konkreten lonec, zato bi upal imeti borovnico notri vsaj nekaj let. Litražo sem pozabil, nekje med 30 in 50 litri, sicer pa samo malo....... evo, fi 50 cm, visok je 40 cm: valj bi imel cca 75 litrov, ja je kar 50 litrski! Za lonec sem se odločil iz več vzrokov, malo za eksperiment, največ zaradi stiske na vrtu (ti je verjetno nimaš ), in če se bo obneslo, si bom mogoče omislil kako pritlikavo, dwarf sorto, specialno za v manši lonec. Bilo bi res "zažigalno" imeti kake tedne prej zrele borovničke, ki bi jih spomladi malo pocrkljal na toplem, na zaprti terasi. LP

ferdo36 je napisal/a:

Borovnica ni ravno arktična rastlina,vendar brez škode prenese naše najnižje temperature.Izjema so južne sorte O Neal,Capefear....... Grme pustite preko zime zunaj in jih ne dajajte na toplo,ker bodo shirale.B.potrebuje 800ur mirovanja pri T.pod +4 st.C.Za Primorsko pa so primerne južne sorte,ki potrebujejo samo 200-400ur mirovanja.Te sorte so primerne tudi za v rastlinjak( neogrevan),tako da imate zrele borovnice že v maju.

Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:57; skupaj popravljeno 2 krat

[muha]

Julij 2011

vida je napisal/a:

ferdo36, nekje sem prebrala za sorti Reka in Hardyblue, da ne rabita tako zelo kislo zemljo, Sunshine Blue pa da lahko sadimo celo v navadno vrtno zemljo, le da je še na kisli strani, cvetela naj bi rdeče in bila zimzelena. Te podatke sem našla na angleški strani... to velja? Imate tudi te sorte? Tole Reko sem zasledila tudi na nemških straneh...

ferdo36 je napisal/a:

Vida in ostali pozdravljeni! Glede omenjenih sort takole:Reka me je resno razočarala in jo imam samo v kolekciji.Glede substrata ne vem,ampak jaz bi jo sadil v kisli substrat.Jagode so drobne,temne povprečnega okusa.Sami Novo Zelandci govorijo o ponesrečeni sorti. Hardyblue dejansko raste tudi v težjih pogojih:previsok pH,glina,preveč vlage itd.Vendar v mejah,ki veljajo za borovnice. Sunshineblue je nizka sorta do 90cm visoka in prenese tudi zelo nizke tempetature do -26st C.Zelo primerna je za v lonce.Ph substrata pa naj bi bila 4,5 ali manj.Te sorte sicer nimam,imam pa sorodno TOP-HOT. Američani sadijo samo še 5-10 sort.Ugibajte katere?Vse drugo je eksotika!

ferdo36 je napisal/a:

Enoletna sadika je poceni,vendar je to dojenček,ki ga je potrebno crkljati!Pravilen substrat,ravno pravšnje zalivanje,gnojenje z amon sulfatom(previdno) in foliarno gnojenje na 10-14 dni.Vse cvetove je nujno potrgati prvo in drugo leto. Še dodatni nasvet tistim,ki šele načrtujete nakup:kupite triletne sadike,ki niso pretirano razvajene.Razvajence spoznate po zelo dolgih šibah. Še enkrat pa bi povdaril,da je borovnica skromna rastlina in manjša škoda je ,če pozabite gnojiti kot pa če ste pretirano radodarni,predvsem z NPK.

ferdo36 je napisal/a:

Še namig:rdeča barva listov je lahko znak pomanjkanja fosforja(P), predvsem zaradi preveč kalija.Uravnoteženognojenje je nujno,da ne pride do antagonizma.

mfranc je napisal/a:

Hojla, JernejZ res smo poniknili, dobesedno v ilegalo :grin:. Sam imam skozi neke nujne opravke, kolikor sploh "migam", več ali manj sem v komi od te sopare.... :P. Pa ferda36 ne motim, ker vem da imajo sedaj "visoko sezono . Je pa letošnja letina precej drugačna od drugih, splet vremena in mojih posegov; npr.: - najslabše letos - ta kratko je potegnil Duke; še ne vem ali zaradi preveč ali premalo gnojenja so bili plodovi bolj drobni in manj okusni. Ampak je v akcijo stopila žena in jih kar precej kil dala v kozarce s sladkorjem (šnaps še pride ), ali pa v skrinjo. - letos najbolj okusna, zanimivo, je bila Bluecrop ; tudi močno redčenje plodov je pomagalo da so bili plodovi debeli. Meni je bila favorit v zgodnejši fazi, ko je bila še osvežujoče kiselkasta, sedaj ko je sladka, je všeč ženi in kosom. Gre proti koncu, tudi po zaslugi kosov... - Coville so mi letos presladke! s premalo kisline - Nui in Chandler nista imela priložnosti, da bi maksimalno pokazala svoje kvalitete, popapcali smo jih čim so bile užitne - tudi zaradi slabe vesti, ker sem jih pustil prepolne, glede na starost grmov - "skrbi" :grin: me Aurora, zaradi te vročine kar malo prehiteva svoj rok zorenja; sicer bolj sektorsko, lokalno, so že prave bajse, debele skoraj kot Chandler, pa tudi zelo okusne so! Po zaslugi vremena tudi zelo zdrave, samo na začetku sezone sem jih dvakrat šprical z Ulmasud-om; da bi bilo le tako tudi naprej, seveda mislim na Auroro, ki ima veliko pridelka - mogoče tudi preveč za svoja leta LP

ferdo36 je napisal/a:

Vsem,ki se ukvarjajo z jagodičevjem toplo priporočam knjižico mag.Darinke Koron JAGODIČIVJE.Knjiga stane 16,50evra in obsega gojenje in uporabo jagodičja.Če ste naročeni na Kmečki glas jo dobite že za 13,00evra.Opisane so maline,robide in križanci,ameriške borovnice,brusnice,ribezi in kosmulje ter križanci in tudi manj znane vrste jagodičja:jerebika,rakitovec,goji,dren,kovačnik,šmarna hrušica, murva,aronija, in bezeg.Sicer pa poglejte sami,se splača! Poglavje o ameriških borovnicah je zelo bogato.Pri tem ni zanemarljivo,da Darinka K.ravnokar dokončuje doktorsko dizertacijo iz ameriških borovnic. Lp. ferdo36

ferdo36 je napisal/a:

Ta dva deževna dneva res nisem preveč zaposlen,ker v glavnem likam kavč in srfam po internetu.Do sedaj smo obrali 5,5t borovnic in sklepam,da smo na polovici.Začenjajo najkasnejše sorte:Ozarkblue,Elizabeth,Elliott ,Liberty in Aurora.Večino teh sort obenem testiramo na vse lastnosti. Zanimajo me vaše izkušnje s sortami,ker ameriški podatki za nešo klimo pogosto ne držijo. Lp.

mfranc je napisal/a:

Mogoče pa bi šlo tudi z "kozmetiko" , če si obstoječo zemljo kolikor toliko zakisala .... Lahko napraviš visoko gredo, borovnice dvigneš za 20 - 30 cm, in v to višino daš zelo dobro zemljo, ki pa je še vedno lahko mešanica npr. zemlje za azaleje, navadne bele šote in žaganja. Tudi cenejše bo; v staro zemljo pa pred tem postopkom vnesti in zmešati žveplo v prahu, ki najbolj učinkovito zakisa zemljo! Med žveplano zemljo in koreninami pa naj bo minimum! 10 cm, raje 20 cm. Kopati 75 cm globoko pa res ni treba! Tudi korenin ne bi pral, mogoče samo mehansko čimbolj očistil. Korenine borovnic (in drugih vresovk) so zeloooo specifične in relativno občutljive; nimajo kapilarnih lasnic za sesanje hranil, ampak to počno s pomočjo mikoriznih gliv s katerimi se korenine "okužijo". S takim kozmetičnim popravkom si naredila vse kar borovnice rabijo. LP

Igy je napisal/a:

Jaz si v takih primerih pomagam z zeleno galico; vendar je treba paziti podobno kot pri žveplu.

Avgust 2011

Igy je napisal/a:

Letos sem opazil, da so mi borovnice napadli črvički. Sicer ne hudo ampak me zanima kaj naj storim, da sejih rešim, če je možno brez hude kemije. Hvala.

ferdo36 je napisal/a:

Če se ne motim,so to gosenčice zelenkaste barve,ki se izležejo v vdolbini muhe.Pred tem so pokrite z nekakšno pajčevino.Če te lahko potolažim,tam samo parkirajo.Ni pa druge pomoči kot ,da ste pozorni in jih sproti odstranjujete.So pa to verjetno mladi zimski pedici,ki bodo drugo leto objedali listje.

mfranc je napisal/a:

Ameriška borovnica, sorta Aurora Relativno mlada sorta; vzgojena pred nekaj leti (US patent iz leta 2003) v Michigan State University. Zelo pozna in bo bistveno podaljšala sezono borovnic. Zelo odporna na mraz, priporočljiva za temp. cone 4 - 7 . Med zelo poznimi sortami (very late) naj bi bila najbolj rodna. Angleži navajajo, da pri njih zori od septembra do decembra ; pri nas bo izgleda od začetka avgusta, pa preko septembra. Odvisno seveda od vsakoletnih vremenskih razmer. Imam dva grma, posajena jeseni 2009, včeraj pa smo imeli prvo obiranje. Mogoče sem letos pustil še preveč plodov na grmih , ampak sta že zelo krepka. Nabrali smo jih dobre pol kilce, vsaj še dvakrat toliko jih je še na grmih. Za fotografiranje sem snel z grmov protitočno mrežo, ki je v funkciji protiptične Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Ta sorta je malo specifična; - plodovi so pri nas med bolj debelimi, malo pod debelino sorte Chandler - okus je zelo osvežujoč, kiselkast, čisto malo potegnejo na grenko/bitter. Ampak čisto zrele so prav sladke! in zelo uravnotežene. Bo pa obiranje malo specifično , ker odpade trik, ki pali pri drugih sortah, namreč da grozd "požgečkaš" od spodaj in v roke padejo zrele jagode. Pri Aurori sem tako nabral tudi kar pošteno kisle jagode - torej bo potrebno biti potrpežljiv pri čakanju na polno zrelost. Plus je, da ne pokajo in ne padajo na tla. v naravi so precej bolj temnomodre, borovničeve barve.... Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Na žalost imata grma podnajemnike , brstno hržico. Ta na odraslih grmih ni hudo problematična, tule pa preprečuje, da bi se grma normalno razvila v višino - poganjek kjer hržica uniči vršiček poganjka, zato ta požene cel kup stranskih poganjkov in grm dobi precej "košat" videz. To se najbolj vidi na desnem grmu. Spomladi bom grme precej razredčil in uravnotežil. Iz več razlogov zelo zanimiva in priporočljiva sorta, da ne omenjam izrednega podaljšanja sezone f8. Samo ljudem ki ne ljubijo sadne kisline, ampak samo sladkost, priporočam, da jih prej poskusijo, pred ev. nakupom grmov. LP

ferdo36 je napisal/a:

Pri izbiri sort je toliko če-jev,da ti pri dveh sortah res ne morem svetovati.Pravilno sajenje je št.1,drugo je vodni režim,vse drugo pa so samo nianse. Ne razumem,zakaj nimaš druge izbire?Če boš gojil borovnice za sebe in prijatelje,je izbira v redu,če pa za trg pa boš hitro ugotovil,da imaš premalo sort. Ne pozabi,da sadiš grme za najmanj naslednjih 25 let.Eksperimentiraš lahko z desetimi grmi,ne pa s 500. Lep pozdrav! F.Lavrinc

September 2011

ferdo36 je napisal/a:

Obiranje je končano,mreža proti toči je pospravljena,zaklučni piknik je uspel.Začela se je nova sezona.Sedaj so na vrsti sadike.

bobolino je napisal/a:

še eno vprašanje pred obiski - eni pravite, da gojite v loncih, na skici pri Francu pa vidim, da je jama premera 80-100cm. je sploh potrebno gojit v loncih, ali je dovolj obod jame, zaščiten s folijo? Je morda celo dovolj na 50 cm odrezan 200l sod, v katerem je res kvalitetna mešanica?

mfranc je napisal/a:

Kdor ima prostor v zemlji, se mu ni treba ukvarjati z lonci - tu mislim "nadzemne lonce" , ki so bolj za hobi, ali kjer primanjkuje zemljišča; oskrba je pa malo bolj zahtevna kot za sadike v zemlji. Izkopan jarek širine 60 cm bo še vedno zadoščal za sajenje! ampak spet, potrebno je še bolj paziti na dober substrat. Sam sem se s 100 cm prilagodil obstoječi gredi z lonicero.... Tudi prepolovljen 200 L sod, zakopan v zemljo je OK, čeprav za več borovničk se ponavadi izkoplje greda; izkušnje kažejo, da se borovničke bolje počutijo v "krdelu" :grin: LP

Oktober 2011

mfranc je napisal/a:

No, ko bom bil velik , bom pa imel tole zaubrno ameriško borovnico! A ni lepa pinkica :grin: Vaccinium 'Pink Lemonade' Blueberry Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 3 fotografije VSE SLIKE INTERNET!

bobolino je napisal/a:

ferdo, kaj pa zgornja plast zastirke iz gozda? V njej so iglice, zemlja, majčkene vejice, skratka, črna zemlja s primesmi?

ferdo36 je napisal/a:

Ni slabo!Dodaj še malo žaganja ali borovega lubja,da bo tudi dekorativno. Pri taki zastirki pa se količina dušika (Amonsulfata) poveča za najmanj 50%.Dušik se dodaja na začetku cvetenja ,nato pa 2x na 14dni,vsakokrat po majhno pest tj. cca 5-6dag.Gnojilo je treba vkopati ali močno zaliti ali pa počakati dež.

ferdo36 je napisal/a:

Absolutno ne drži!AS(amonsulfat)se dodaja,da se vspodbudi rast in da se vspostavi razmerje C:N (ogljik:dušik),ki naj bi bilo 25:1.V svežem smrekovem žaganju je to razmerje 800:1.Dušik pa zelo vspodbuja rast zato se dodaja,ko se začne intenzivna rast tj.na začetku cvetenja. Ker pa rastlina lahko izrabi le malo N,ga dodajamo 3-4x po 6-7dag. Zastirka pa zahteva za 50-100%povečanje.Pazimo,da končamo z gnojenjem do srede julija,v nasprotnem les do zmrzali ne dozori. Tuji viri navajajo porabo od 60-165kg čistega N/ha.AS vsebuje 20,5% N. Na ha se računa 2000 grmov.Manj N se daje v mineralno zemljo,polni odmerek pa v humusno zemljo z 10 cm žaganja,kot zastirko. Pazite:pretirano gnojenje z N povzroča visoke,šibke poganke,nedozorel les,drobnejše jagodo,dovzetnost za bolezni:botritis,antraknozo.monilijo...

mfranc je napisal/a:

Mogoče pa res niti ni potrebno mletje?, kot je že Ferdo36 omenil Je pa problem mešanja komponent za sajenje v lonce. Priznati pa moram, da že nekaj časa dodajam lubje v mixe za razne lončnice, ampak za manjše količine sem si vzel čas in na grobo presejal tisto najbolj poceni lubje. Ki pa je res malo zoprno, v njem so še kosi lubja in lesa, dolgi tudi čez 10 cm. Za več denarja se dobi že zelo drobno mleto lubje. V mešanice za borovnice ga še nisem drobil.... Se pa čedalje bolj pojavlja tendenca zamenjave šote z drugimi "kislimi" materiali, predvsem lubje in žaganje, malo manj perlit. "Šlager sezone" :P pa je uporaba kompostiranega lubja in žaganja. Kompostirano žaganje priporočajo za zdravo rast borovnic (naj bi preprečevalo koreninsko gnilobo) Kompostirano lubje je pa sestavni del mixov, substratov za zahtevne rože.... Ampak oboje ni pogoj ! :grin: Izbet mi je poslal zanimiv link; gojitelj iz Nemčije je velik kompleks zasadil z borovnicami v loncih; lonci so v zemlji, deloma dvignjeni za 10-20 cm. Sadilni substrat si je gojitelj namešal takole: 10 % šote, 10 % perlita, 80 % kompostiranega lubja. Zanimivo... LP

bobolino je napisal/a:

Saj lahko rastline počakajo v loncu nekaj časa?

mfranc je napisal/a:

Seveda, v lončkih so lahko do spomladi :grin: - ampak, najboljše pa ni..., in potegne še kakšno dodatno nego. Verjetno pa Ferdo36 prodajo sadike z golo koreninsko grudo; ampak tudi ta lahko počaka kakšen dan, celo teden v takem deževnem vremenu, ko se korenine ne izsušijo. Borovnice imajo na sploh zelo kompaktno grudo. Kjub temu ga pa ni čez dober nasvet; borovničko še toplo posaditi na novo lokacijo :P LP

ferdo36 je napisal/a:

Bravo Mfranc!Se popolnoma strinjam.

MARIJAV je napisal/a:

Sedaj pa še jaz z mojim jesenskim sajenjem borovnic. Posadila sem 2 sadiki stari vsaj 6 let, ki sem jih do sedaj imela v velikih loncih in 3 triletne, kupljene pri Živexu, vse so s koreninsko grudo. Hm, sorte sedajle ne vem, bom pogledala na liste in prepisala drugič. Ker je teren rahlo dvignjen v smeri Jug-sever in tudi rahlo visi proti zahodu, sem izkopala v vrsti 5 ogromnih jam, ne pa jarka, kot prakticirate ostali - žal sem že blizu 60, pa mi ne znese več kopati kot v mladih letih . Jame sem obložila s folijo, na dno posipala z žveplom, gor pa sem nasula z lopato pripravljeno mešanico med šoto, smrekovim žaganjem, malo gozdne zemlje izpod smrek in samokolnico 2 leti starega preperelega govejega gnoja ter 5 pesti gnojila za borovnice. Vse sem zalila in malo potlačila ter posadila 10 cm nad nivo zemlje. Predvidevam pa, da se bo zadeva še posedala, zato bom verjetno spomladi morala kompaktno koreninsko grudo dvigniti in podsuti s podobno mešanico? Imam pa še eno vprašanje glede ene borovnice, ki smo jo zagotovo pred 10 leti posadili v vinogradu na koncu vrste in tam vsako leto obilno rodi, ni pa bila nikoli deležna šote ali kakega gnojenja, zato je grmiček visok tako dober meter in gosto razvejan, ker ga nikoli nismo rezali - v glavnem, sploh ne vem, kako uspe živeti. Bi ga bilo možno izkopati in pomladiti ali se z njim ne splača ukvarjati?

mfranc je napisal/a:

Res škoda, da si se mučila s kako globoko luknjo - sajenje na povišane grede priporočajo čedalje bolj.... Jih pa v dobi mirovanja sploh ni težko dvigniti in "podložiti" tako kot si omenila - dokler grude niso pretežke No, ta tvoja borovnica je res fenomen, ali pa je pač imela relativno dobre pogoje za rast, predvsem pH je verjetno nekje na meji... Ker ima verjetno močno grudo, se jo da pomladiti, in bo hitro pognala nove, močne poganjke. Verjetno bi se jo dalo celo razdelilti na več grmov, v kolikor vam okus odgovarja. LP

ferdo36 je napisal/a:

Mislim,da za rod Vaccinium ta pH bau bau ne bo držal!Bistven je način prehrane,ki je svojstven.Borovnice in druge V.prehranjujejo mikorizne gljive,ki pa pri pH nad 5,0 ne uspevajo oziroma odmrejo.Verjemi,da sem preizkušal že marsikaj od navedenega pa se vedno vračam na izhodišče. Borovnica uspeva pri pH4,0-4,5 (optimum),z majhnim deležem P,K,Mg in mikro elementov.Zelo je občutljiva na antagonizme,zato potrebuje minimalno in skladno gnojenje.Zaradi revnih humusnih tal potrebuje nekoliko več NH4 oz.amon sulfata. Prepričan sem,da še vedno drži Liebigov zakon minimuma.

ferdo36 je napisal/a:

Na barju imamo 90% humusa pa nam pri višjem pH vseeno odmirajo borovnice.Iglice,zastirka ipd.nižajo kislost,vendar pri mineralizaciji izrabljajo dušik.Razmerje C:N mora biti 25:1.Primer:sveže smrekovo žaganje ima razmerja 500:1.Iz tega sledi,da je treba borovnici dodati od 45kg triletni,do 165kg osem in več letni čistega dušika na ha,to je 8dag na grm(165kg:2000grmov/ha).Ker B.drugih oblik N ne more uporabiti,nitrat pa je celo škodljiv,gnojimo z aminsulfatom,ki vsebuje 20,5%N.Katero organsko-eko gnojilo bi bilo primerno lahko samo ugibam: npr.4-5let star hlevski gnoj(nikakor ne svež),morda kozji ali zajčji. Samo ugibam! Pa lep pozdrav! F.

ferdo36 je napisal/a:

Razmišljaš pravilno.Pri nas ne gre nič iz nasada razen debelih vej,pa še iz tistih delamo zavetišča za ježe,gože ali podlasice.Travo in druge rastline kosimo in obenem zastiramo s tem pa vračamo tlem P,K,Mg in tudi mikro elemente.Dušik pa se pri sušenju in mineralizaciji izrabi.Menim,da bi bilo smotrno sejanje metuljnic:detelj,krmni grah ,fižol...Ne vem pa v kakšni obliki se shranjuje N v tem primeru.Verjetno denitrifikacijske bakterije v kisli zemlji opravijo pretvorbo NO3 v NH4.Bom pogledal kaj se dogaja v takem primeru.

ferdo36 je napisal/a:

Pregledal sem temo AKUMULATORJI HRANIL.Lepo in prav samo,če te rastline rastejo pod drevesi ali grmi izčrpavaje tla in le nekaj tega vračajo s svojimi zelenimi deli.Edino metuljnice so sposobne zračni dušik črpati in ga shraniti v koreninskih mešičkih.

ferdo36 je napisal/a:

Verjetno si težko predstavljaš 4ha monokulture,ki je raznolika v toliko,da sledijo različne sorte,ki so različno občutljive na bolezni,pomanjkanje hranil.....Najbolje,če se ob priliki oglasiš in si vse ogledaš. Razumeti moraš,da v takem nasadu nimamo permakulture in tudi eko pridelave ne.Se pa trudimo,da uporabljamo čim manj mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.Zdravila jemlješ takrat,ko je res nujno in to velja tako za ljudi kot za rastline.Seveda je v monokulturi tako kot v kinodvorani.En človek kiha in čež nekaj dni bo večina. Ker sem po duši sadjar,bom imel v naslednji inkarnaciji popolnoma zmešan nasad različnega sadja. V vseh teh letih sem naredi mnogo napak in zašel v slepe ulice.Vendar na napakah se učimo in ko misliš,da nekaj znaš ugotoviš,da ne znaš nič.Vsak rešen proble ti odpre kup novih. Oprosti,da sem se začvekal kot stara baba,vendar to je področje,ki je res zanimivo.

vida je napisal/a:

Ferdo36, Super! Sicer me je ogled mfrancovih borovnic zdaj malo prizemljil, no sem kar malo razočarana nad sabo . Njegove aurore so tako lepe velike, meni je všeč tudi da so košate, čeprav naj bi bila zato kriva hržica. Moja aurora pa je v loncu in ni prav nič napredovala :-? , tudi draper bolj slabo. Lani in letos smo imeli obdobje suše in borovničke so doživele pravi šok, ko so zorele jih je potegnilo skupaj in nekako si niso več opomogle. Moja ugotovitev je kar mi je naznanil že tudi Franc, da šota pravzaprav sploh ne zadržuje vlage in tudi gnojil ne, to sem opazila že tudi pri paradižnikih v loncih. Prav Auroro in Draperja pa zaradi časa nisem uspela posaditi v mešanico s še kislo gozdno zemljo in je pravzaprav največ šote. Bom probala to popravit. Tako da pridem še po hardy blue, saj naj bi bila manj zahtevna, potem pa bomo videli kaj in kako naprej. Ne vem pa če mi bo uspelo prit, pred soboto.

mfranc je napisal/a:

Hm, Vida, pravzaprav šota še preveč zadržuje vodo!, in je to za borovnice dostikrat prehudo Je pa vzgoja v loncih res specifična, problematična - predvsem so letos lončnice pile vodo kot zmešane; sam sem celo leto počel samo to. Zaliva, zalival in še enkrat zalival :grin: LP

mfranc je napisal/a:

Res je, suha šota je prava nadloga, postane dobesedno vodoodbojna . Sicer pa tudi gline zadržujejo vodo! in so izsušene prava nadloga Se pa da šoto (in glino) zelo dobro kontrolirati in pravočasno ukrepati; pa zastirke so zelo učinkovite. Seveda, ključna pa je voda..... Vida, si kaj razmišljala o večjih cisternah za vrtno vodo ? Sicer pa vidim, da je vse bolj popularna samooskrba z vodo, z namenskimi cisternami, opremljenimi z filtri, itd. LP

ferdo36 je napisal/a:

.Glede šote pa takole:borovnice se sadi v šoto,ki ji dodamo cca.10% glinene vrtne zemlje.Koloidni glineni delci vežejo hranila P-K-Mg itd.,kar šota ni sposobno.Glede hranil je šota prazna!Dodatki gozdne zemlje izpod iglavcev in žaganje so dobrodošli.B, v loncih se pogosto pregrevajo,čemur se izognemo,če jih do roba zakopljemo v zemljo. V loncih potrebujejo nekoliko več hranil,predvsem dušika. Mfranc! Nič ne komentiraš moje ponudbe za St.Cloud.Ker nisi dobil"Pinki",bi bila za tvoj poskus ta odlična.Probaj,če ne bom moral jaz!

mfranc je napisal/a:

zuf je napisal/a: Dr. William Albrecht - pH BAV BAV - to vam ne bo všeč - Rododendroni niso "ljubitelji kislih tal", niti "sovražniki apna" in nimajo vedno odpor do kalcija. To je pH bav bav. Citiram: The pH Bugaboo - Another major finding of Albrecht and colleagues is that pH (level of acidity or alkalinity) is relatively unimportant in growing plants. Rather, what is important is supplying enough calcium and getting the magnesium, potassium, etc. in the right ratios. What is critical to proper growth is the balance of nutrients, not the degree of acidity. You Won’t Like This - Rhododendrons are not “Acid Lovers”, nor “Lime Haters”and they don’t always have an aversion for calcium. This illustrates perfectly the pH bugaboo. Zelo zanimiva tema ! Dr. William Albrecht je bil svetovno znana kapaciteta s področja raziskav vpliva/odvisnosti od »zdrave« zemlje, na zdravje rastlin in na zdravje ljudi….. In bi moral prečitati veliko del dr. Albrechta; za kar pa ne bo časa – pa bom kljub temu malo »pametoval« tule. Ker se mi zdi, da je tule zadeva prezentirana kljub vsemu malo tendeciozno, odnosno tule: http://www.permies.com/permaculture-forums/1836_0/organic-sustainable-practices/blueberries saj si verjetno tule našel to debato, Zuf ? Iz podebeljenega vidim, da to niso besede dr. Albrechta, ampak mogoče kakega forumaša? Si mogoče član tega foruma? Ker, kisloljube borovnice se niso »zgodile« čez noč, ampak je bil to proces, ki je trajal , naj samo ugibam; tisočletja, ali več, tako kot je bilo opisano, so se pač prilagodile razmeram na enostansko osiromašenih področjih, ki jih je še pa še, od močvirij, kislih kamenin, peskov do monokulturnih gozdov, predvsem iglavcev. Naravna selekcija in evolucija po Darwinu….. Pa samo naglas razmišljam; - kje pa so tiste borovnice, ki rade rastejo na alkalnih terenih? Ob seveda vedenju, da pa že obstajajo sorte, ki so manj občutljive na visok Ph, pa tudi vzgoja gre v to smer (tudi), saj se je lažje ukvarjati z rožami ki ne rabijo posebnega tretmaja. - bom pa spet malo žleht , s podobnimi (približno) ukrepi bi lahko rešili marsikateri problem na zemlji, npr. obstoj arktičnih belih medvedov, samo navadimo jih na višje temperature, druge prehrambene navade; pa bo. Pa prava figa, če bi slučajno spremenili barvo kožuha, v rjavo :grin: . zuf je napisal/a: Lee Fryer (see The Bio-Gardener’s Bible, pp 126-7)) was able to grow happy rhodies at pH 9 with weekly feedings of lime water plus “lethal” doses of boron and other minerals including chelated iron. Da sem malo ironičen, je vzrok tudi tale zgornji odstavek, se pravi, rododendron (ali borovnico) damo na infuzijo, apnena voda- Ph 9,0 , plus smrtna doza borona itd., in borovnička bo živela srečno do konca svojih dni…. :grin: Bom zaključil bolj umirjeno, vsekakor se splača to « prakso« absolutno probati v praksi - v mislih imam,da je z borovnico pač manj dela, ne pa več - sam tega ne bom poskusil, problem z pomanjkanjem zemlje , pa moj Emšo; je pa kot naročeno za mlajše, priložnost zate Zuf, da potrdiš tole z rezultati na terenu f8 ; pa Ferdo36 je še z nami….pa še kdo :grin: . LP P.S. Zuf, imaš mogoče tudi konkretne podatke, kje se to v praksi že prakticira?

mfranc je napisal/a:

Zuf, se strinjam, res je zelo "umeten", ali manj naraven, ta poseg - bi ga pa sam probal že iz firbca in za inat :P . Dodajanje oglja pa mi je znano, predvsem za kake specifične substrate, verjetno bi koristil marsikje, samo ne vem kako je s Ph . Drugače pa je fantastična zadeva mleta vulkanska kamnina Bentonit http://www.montana-zalec.si/?viewPage=12 ki jo že tako in tako dodajajo k substratom, ki bazirajo na šoti. Naravni rezervoar, zadrževalec vlage in hranil in predvsem regulator hranil ! Moj nedokončan raziskovalni projekt , kako ga uporabiti pri borovnicah, glede na njegov Ph, ki ima po različnih podatkih vrednost 6 - 8..... Ga pa že redno dodajam v razne substrate... LP

November 2011

mfranc je napisal/a:

Vse moje lončnice ... Včeraj sem neplanirano (vremenarji so imeli planiran dež ) posadil ameriške borovnice v lonce. Tista zadaj je lansko jesen posajena sorta Nui, ki pravzaprav ni več lončnica, ampak je že na gredi . Nekako mi ni šla v moj koncept kot lončnica, predvsem zaradi višine - moje lončnice bodo morale biti res skromne, kar se prostora tiče. Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Izbiral sem predvsem med sortami, ki jih Američani kličejo Dwarf/pritlikave , mid-high, največkrat pa half- high/polvisoke. Razlike so v višine so še vedno velike, skoraj ogromne ! Najnižje so ponavadi kaki križanci z nizko ameriško borovnico, podobno naši; tu se začnejo sorte z višino 30 cm in navzgor, predvsem iz serije North. Nekaj je tudi že evropske vzgoje, ala švedska Putte. Višine polvisokih gredo tja do 1,6 m (do 4' ), večina jih je v zlati sredini 0,6 do 1,2 m. Tu se srečajo previsoke pritlikave in prenizke visoke :grin: . Tamle v loncih, z leve so: - St. Cloud, bolj pozna sorta, zelo okusna, do 1,4 m višine - Sunshine Blue, južna severnoameriška borovnica, zimzelena , zelo okusna, do 1,0 m višine To bi si lahko privoščili prav naši obalčani in ostali v toplejših predelih – je ne morete pregreti, ker dela v temp. conah 5 – 10 , Istra npr. je cona 8 - Chippewa, sredina sezone, zelo okusna, do 1, 4 m višine Kot zanimivost; Sunshine Blue ne rabi opraševalca! St. Cloud in Chippewa pa obvezno, sta pa idealna medsebojna opraševalca! Borovnice bom skušal z rezjo držati malo nižje, sploh tiste, ki po naravi delajo krošnjo malo višje, pravijo da so na visokih nogah. Rad bi imel kompaktne grme do višine enega metra. Delal bom približno enako kot hržica . Velikost loncev; Nui, kot visok grm (do 2 m) sem posadil v 50 litrski lonec, te tri borovnice so do preklica posajene v 14 litrskih loncih, verjetno jih bom čez eno leto, dve, presadil v večje lonce. Substrat sem zmešal približno; ¼ šote, ¼ žaganja, ¼ perlita, ¼ mešanica lubja in kremenčevega peska (porabil neke ostanke). Plus pest kamene moke in ščepec žvepla v prahu. Glavne komponente bi lahko brez problema večal ali manjšal za 50 %, važno pa je, da je v loncih zemlja še bolj odcedna kot na gredah. Še vedno pa čakam na dve zanimivi sorti, North Blue in Pink Lemonade LP

mfranc je napisal/a:

Hja, naša Kora se je kar sama nastavila fotografu, pa naj ji bo :P . Pozabil sem omeniti še pest založnega gnojila, sadjarska mešanica. Drugače bi pa še raje mešal kompostirano lubje in žaganje; imam pa namen nabaviti dva manjša kompostnika za ta namen. Bety11, sama šota je lahko malo neugodna zaradi koreninske gnilobe, preveč mokra lahko postane.... Litraža loncev za borovnice (velja pa čisto za vse lončnice ) je pa nikoli dokončana zgodba plusov in minusov. Če ti dobro delajo in si zadovoljna, je vse OK ! Kot zanimivost, ko sem izlončil Nui je bila koreninska gruda že formirana po celem loncu, v 50 litrski lonec pa je bila posajena ravno pred enim letom.... Sicer pa, kakšna fotka ne bi bila odveč, kaj misliš ? Sploh vzgoja v loncih je še malo obdelana in se bomo še učili in prakticirali :P . Seveda vabilo za fotke velja za vse; se mi zdi da ima tudi MarijaV nekaj v loncih ? Sem pa na prste rok preštel sorte borovnic, devet sort imam trenutno, veliko več se ne da nasaditi na mojem gruntu LP

mfranc je napisal/a:

Samo en dan sem zamudil, pa se je najlepše listje obletelo... Lepota je pa res minljiva :grin: Aurora Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Chandler Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji

mfranc je napisal/a:

mfranc je napisal/a: Sadilni substrat si je gojitelj namešal takole: 10 % šote, 10 % perlita, 80 % kompostiranega lubja. Zanimivo...LP Ta mix je obravnavan tudi v telem članku, o poskusu z borovnicami v loncih: http://www.specialtycrops.colostate.edu/scp_exp_demo/blueberries.htm je pa na zgornji meji priporočenega pH, skoraj previsok, kot je: peat mix 80% peat, 20% perlite 3.5 to 4.6 skoraj prenizek.... Vse pa je odvisno od posamezne sorte borovnic, ene so bolj kisloljube, druge manj - vendar, to so mešanice, kjer borovnice uspevajo. peat = šota coir = kokos(ova) vlakna pine bark = borovo lubje Edina, pa velika variabila v tem članku je: pridelek, debelina borovnic, velikost posameznih sort/grmov v odnosu enega do drugega; tu so pa že prav "humoristične" razlike, glede na druge podatke... LP

ferdo36 je napisal/a:

Mislim,da koprena ni potrebna.Ko je temp.nad 7st.C poškropi borovnico s 1%raztopino bakra,da bo rastlina hitreje šla v mirovanje(šok).Če je les zrel tudi pri -24stC ne pomrzne(preizkušeno).Dobro pa je lonce izolirati,ali pa vkopati v zemljo.Problem lahko nastane samo pri južnih sortah. Lp. Ferdo

ferdo36 je napisal/a:

Receptov za substrate je toliko kot pridelovalcev.Mislim,da je pomembno,da je ph 3,5-4,5,da je dovolj humusa( šota),nekaj glinenih delcev-koloidi(kisla gozdna zemlja),in grobi lesni delci(žaganje,oblanje in lesni sekanc ali lubje).Če dodate nekaj kremenove mivke je uspeh 99%. Seveda:NIKOLI SUHA IN NIKOLI V VODI!

vida je napisal/a:

RHODOVIT že kdo slišal. Mikorizne glive! Poleg boljšega črpanja hranilnih snovi in odpornosti na stres pa mikorizne glive zakisajo substrat in tako ustvarijo idealne pogoje za rast. Vaši rododendroni, rese, borovnice in azaleje bodo tako v čudoviti kondiciji skozi celotno sezono. Zaradi zmanjšane potrebe po gnojenju pa boste pipomogli tudi k ohranju narave. Rhodovit je tako idealen pripomoček za vzgojo vresovk na vašem bio vrtu. No že pred časom sem gledala tole stran , pa sedaj malo bolj pregledala in našla več podatkov na hrvaški strani. Sem se odločila da privoščim mojim borovničkam nekaj takega. Samo še ne vem kdaj je najboljše tretirat, verjetno je zdaj prepozno. Se bo treba še malo pozanimat.

ferdo36 je napisal/a:

Rodovit zastopa neka firma iz Legna pri Slovenj Gradcu.Pred tremi leti sem eksperimentiral s temi gljivami,vendar ne morem reči,da sem imel nevem kakšen uspeh.Je pa več sort,tudi za druge kulture.Resnici na ljubo povem,da nisem imel veliko časa,da bi natančno zasledoval razvoj. Če najdem naslov ga objavim. No,našel sem tudi naslov:BIOS SIMBIOZA,Branko Kavšek S.P. Šmartno pri Slovenj Gradcu 17 Torej ni Legen,ampak Šmartno.Oboje je v bližini SG

ferdo36 je napisal/a:

Preizkušal sem marsikaj in prišel do naslednjega zaključka:borovnica je skromna rastlina,ki potrebuje humusni substrat s ph med 3,5-4,5,nekaj malega makro in mikro hranil,ki jih ima dober kompost(brez apna) in stalno vlago(NIKOLI SUHE IN NIKOLI V VODI).Ob stresih jim pomagamo s foliarnimi gnojili.Vse ostalo je nepotrebno! Rhodovit je primeren za mlade enoletne sadike in potaknjence,da se hitreje okužijo z mikoriznimi gljivami.Sicer okužba poteka zelo počasi in lahko traja tudi 6 let.Okužbo ovira visok ph,prisotnost kloridov,suša in premoker substrat.

Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 07:00; skupaj popravljeno 2 krat

[muha]

Januar 2012

ferdo36 je napisal/a:

Vida! V najnovejši številki revije SAD (št.1 letnik 2012),je obsežen članek o mikoriznih gljivah,avtorice mag.Darinke Koron,s katero mi ves čas sodelujemo.Trenutno končuje doktorsko dizertacijo na temo Mikorizne gljive.Če želiš kakšno poglobljeno znanje,te lahko povežem z njo. Pa lep pozdrav! F.

mfranc je napisal/a:

No, saj članek je zelo kratek, par stavkov se tiče borovničk.... V glavnem, zanimiva zadeva za gojitelje sadik, ker v začetku, ko rastlina še ni sama "pridelala" mikoriznih gliv, zelo okrepi koreninski sistem in posledično tudi zelene dele sadik. V praksi, ko kupujemo že nekaj let stare sadike, korist verjetno ni več velika; pri odraslih borovnicah (ki so jim dani optimalni pogoji za rast) ni več pozitivnega učinka - tako nekako sem razumel ga. Koron. LP

Februar 2011

mfranc je napisal/a:

Vrag je odnesel hece , pravi preveden rek :P Danes sem oblekel figo kot se šika; čez sem vrgel še mehurčkasto folijo, pa čisto nov kaki sem zaščitil, pa še kaj sem dodatno zaščitil.... Ne vem pa kaj in kako z borovnicami, ali pa sem že pozabil, kako se odzivajo na - 15 °C , do - 20 °C . Saj vem, da naj bi zdržale, ampak nisem siguren, ali so v zimo prišle s 100 % zrelim lesom . Ferdo36, bi se moral kaj bati; oziroma lahko še kaj naredim? LP

ferdo36 je napisal/a:

V času mirovanja borovnice prenesejo T.do -20 st.C in še nižje temp. Sorta Elliott je testirana do -37 st.C.19.12.2010 je bilo pri nas v nasadu -24 stopinj pa ni bilo nabene škode.Če so B. posajene v posodah in niso vkopane vsaj do polovica,svetujem zaščito posode z vrtno kopreno, žaklljevino,stiroporom ali podobnim. Torej,brez panike kot je rekel Švejk in mirno uživajte na toplem!

Marec 2012

mfranc je napisal/a:

Vse tri sorte so OK; bluecorp je pravi "allrounder", coville je zelo delikatesna, legacy ne poznam osebno, je pa na glasu kot izredno okusna! Ampak vse so zelo visoke in močne rasti, vse lahko zrastejo preko 2 m! Teoretično se vse da saditi v lonce, ampak če si začetnica, bi ti svetoval kako bolj šibke rasti - če pa le imaš kje prostor na gredi, ..... je veliko manj dela. Sploh Legacy je baje zelo močne rasti, northern-southern križanec, kar pomeni, da bi v loncu rabila še posebno skrb preko zime ... Pa še, če le imaš možnost razmisli vsaj o dveh grmih, borovničke so rade v družbi, nekatere sorte pa sploh rabijo za opraševanje drugo sorto. LP

April 2012

mfranc je napisal/a:

Ameriška borovnica St. Cloud, posajena jeseni se lepo razrašča. Dve drugi sorti, posajeni pod istimi pogoji pa se še vedno "mučita". Razlika je verjetno ta, da je tale bila že adaptirana na močvirniško klimo in bila presajena "iz rok v usta, še topla" , dočim sta ostali dve še vandrali po svetu, preden sta prispeli k meni. Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Rabi opraševalca in nestrpno čaka, da zacvetijo Bluecrop (ki so tik pred zdajci). Če jo bom držal na toplem, za zgodnejše zorenje, bom morebiti rabil še kakšno zgodnjo, polvisoko sorto za v lonec. Vse ostale posajene borovnice v loncih so malo kasnejše, vendar so podatki tako zmedeni, da bom več vedel šele naslednje leto, na licu mesta . LP

mfranc je napisal/a:

bobolino je napisal/a: franc, zdaj je pa že čas za kako novejše poročilo oziroma seznam rastočih in željenih pri tebi...da malo pokopiramo... jaz sem še zmeraj z eno, imam pa prostora in vse pripravljeno za še pet lepotic. Izbor bom naredila do jeseni, in poskušala zagotoviti, da bomo čimprej in čimdlje obirali. Bobolino, sem že pozabil - boš sadila v lonce ali na grede? Za na grede je izbor že tako velik, da boš imela problem kaj ne bi vzela :P - in boš končala z desetimi grmi :grin: Moj izbor za v lonce je pa bolj specifičen, res morajo biti majhne sorte nekje med dwarf/pritlikavimi (0,5 m) in polvisokimi (1,5 m) torej iščem 1,0 m visoke he, he... Kdor nima prostora v zemlji, ima pa dovolj prostora za lonce, si praktično lahko privošči vse znane velike sorte; samo "konkretne" lonce potrebujejo . Je pa znano, da so vse rastline v loncih več ali manj šibkejše rasti kot na gredah. No ja, male več nege pa zahtevajo lončnice.... LP

mfranc je napisal/a:

Lovor, sreča naša, da se da Am. borovnice relativno varno presajati, ker res naredijo zelo kompaktno koreninsko grudo - in se zelo splača dati jim čim boljše pogoje. Me še vedno preseneča, ko odkrijem kakega soseda, ki mi pravi: ah, saj sem jih imel, tri leta so životarile - pa saj sem vse naredil prav . Tako sva se pogovarjala s sosedom tri dni nazaj, ob kavici. In je škoda (in krivično) za tak lep in zdrav sadež :P - v bistvu pa zahtevajo samo ob sajenju malo več koncentracije in doslednosti Je pa normalno, da se tudi kaj zalomi in tudi vse možne "kikse" ne najdeš v literaturi . Sam še vedno trepetam za Nui, ki sem ga jeseni presadil iz lonca. Lonec je bil 45-50 litrski, predviden za kar precej let, a sem po enem letu sklenil v loncih imeti res manjše sorte. Nui je v samo enem letu naredila zanimivo grudo, korenine so bile večinoma po obodu lonca, in ta gruda se je pri presajanju sesula zaradi teže substrata... . In še vedno čakam, da naredi že vsaj kak list. Borovnice sadim sedaj v bistveno manjše lonce, in jih bom povečal po potrebi. LP

mfranc je napisal/a:

Malo sem jih pa res, tri dni nazaj, vsaka je dobila malo pest dušika, amonijev sulfat. Bolj kot za borovnice sem gnojil zato, ker sem na grede zopet dodajal kar precej organske snovi, ta pa rabi dušik za razkroj. Spomladi sem poleg cca 1 cm debeline kremenovega peska dodal 5 cm mulč lubja; sedaj pa preko gnojila še 2 do 3 cm žaganja, kot zaključna izravnava. Borovnice bodo tekom pomladi "na opazovanju", nekako se mi zdi, da sem jih lani preveč pognojil in bodo letos dobile ponovno dušik samo če bo pridelek pokazal potrebo... LP

ferdo36 je napisal/a:

Normalno se gnoji v jeseni preden zemlja zmrzne eno pest cca 8 dag sadjarskega N-P-K ali gnojila za borovnice. Spomladi pa v začetku cvetenja 5dag,nato pa še dvakrat na dva do tri tedne zopet po 5dag.Gnojimo z amonsulfatom ali izjemoma z ureo.Urea vsebuje 2x več dušika kot amonsulfat zato gnojimo ustrezno manj.Gnojimo pred dežjem ali pred zalivanjem.

ferdo36 je napisal/a:

Ne iščite amonsulfat po trgovinah ker ga nimajo.Manjše količine ga lahko dobite pri meni,ker ga dodimo iz Italije,vendar celo paleto.

bobolino je napisal/a:

ferdo, če te prav razumem - k vsaki borovničnki 5 dag sadjarskega gnojila + urea ali amonijev fosfat (koliko tega)?

ferdo36 je napisal/a:

8 dag sadjarskega gnojila v jeseni 3x po 5 dag amonsulfata in sicer 1.maja,15.maja in 30. maja.

mfranc je napisal/a:

Končno sem letos prišel do "ta prave" konstrukcije za vezenje grmov; ko se začnejo veje pobešati pod težo plodov, je že malo pozno posredovati z raznimi drati in špagami . Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji Vertikale so smrekove sušice, horizontale so plastične palice; je pač premalo prostora za kak sistem z žicami, ki jih je treba na konceh na nek način zategovati Drugače pa po nekaj letih zaključna plast zopet žaganje, s svojimi plusi in minusi, slednjih je zelo malo, da o ceni ne govorim :grin: LP

vida je napisal/a:

Evo lepotička SUNSHINE BLUE :grin: jesenska pridobitev

mfranc je napisal/a:

Tiberian, greš v pravo smer - samo nekaj mojih pogledov (tudi za nazaj ) - namreč, globina je kar zelo razkošna, še posebaj, ker je vse to potrebno zapolniti s substratom . Iz izkušenj, 0,4 m globine že čisto zadošča, sam bi si upal saditi že v 0,2 m globine. Seveda govorim o dvignjeni gredi, to praktično ni več priporočilo, ampak pravilo. Če ne boš delal dvignjene grede je globina OK, ampak ti jo toplo priporočam! V tem primeru lahko spodnjih 20, 30 cm zapolniš z recimo izkopano zemljo, ji dodaš kaj organskega in primešaš žveplo. Spodnje plasti se ti splača zelo dobro nabiti, potlačiti, še tako se s preperevanjem organske snovi kup zelo poseda. - k planirani sestavi, mešanici, bi ti svetoval korekturo, ki ti bo substrat celo pocenila ; Šota je seveda OK, ampak v naši deževni klimi včasih celo preveč »nalita« z vodo in bi lahko velik del šote zamenjal žaganjem in lubjem in vsekakor dodal kremenčev pesek! V grobem bi zmešal: 2 – 3 dele gozdne zemlje, 2 – 3 dele šote, 3 – 4 dele žaganja/ lubja in 1 - 2 dela peska. Za javorjevo žaganje mislim da ne bi smelo biti v manjših količinah problematično, iz listja dobimo odličen kompost za kisloljube rastline. Mimogrede, naš Izbet je preverjal aktualne načine saditve borovnic, baje jih ponekod sadijo samo v žaganje - malo ga kontaktiraj. Gnojila bi sedajle dodal zelo malo in nič okrog korenin – precej pod koreninami bi dal založni sadjarski PK in čisto na dnu luknje še natrosil žveplo, kot nekakšen firewall pred dvigom vode z visokim pH. Vetrovna lega pa skoraj nobeni rastlini ni všeč, samo občasen veter jih ne bo fental; če je možno pa naredi neko protivetrno zaščito. LP

Maj 2012

ferdo36 je napisal/a:

Pri desetih letih je že treba rastlino pomlajevati tako,da čisto pri tleh izrežeš vse veje starejše od šest let.Poreži tudi vse pritlehne veje in v jeseni pognoji z 10dag gnojila za borovnice.Sedaj pa pognoji 3x po 5dag amonsulfata (na 10 dni).Neporezani grmi se izrodijo in postopoma vse manj rodijo! Borovnice je nujno pomlajevati. Še to:če nočeš gredo povečati,res je majhna,moraš gnojenje povečati za najmanj 50%.

mfranc je napisal/a:

Tiberian, za vsak slučaj ; niti žaganje, lubje, in vse ostalo od iglavcev ne rabi žvepla, tega boš dodajal če bi recimo uporabil dobro, humusno vrtno zemljo s previsokim pH. In preventivno na dnu izkopa. Vsaj malo se ti le splača dvigniti gredo, če jo sedaj dvigneš za 10 cm, se lahko ob posedanju substrata nekoč znajde na koti o,oo, glede na okoliški teren. Najslabša varianta je, ko se greda posede in ob poletnem nalivu alkalna voda s terena dere v "luknjo" z borovnicami. http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje%20borovnic.htm Tale poenostavljena skica zgoraj ima še vedno svojo veljavo, s tem da bi bila le malo dvignjena od terena. Če boš delal samo kopo, si lahko otežiš zalivanje zaradi strme brežine. Veliko je odvisno tudi od pH vrednosti naravnega terena pri tebi, višji pH je, bolj moraš biti ziheraški :grin: Pesek je zaenkrat še neobvezen del mešanic - pri nas . Je pa pesek komplementaren s šoto, enako tudi perlit. Lahko pogledava tudi z drugega zornega kota - priporočljive količine organske snovi v substratu za borovnice so bistveno nižje, kot se nam "zgodijo" ob mešanju samo šote in materiala iglavcev . In "senčna lastnost" šote je, da ni v stanju zadrževati gnojil, kamoli jih regulirati. Zato g. Lavrinc priporoča večkratno gnojenje z manjšimi količinami. Ne pozabiti, da večina am. borovnic v naravi ne raste na šoti, ampak v kislih peskih. Tule je recimo eden od receptov za mešanico, kjer so uporabili skoraj 1/3 peska: http://yourorganicgardeningblog.com/growing-blueberries-organic-tips/ LP

ferdo36 je napisal/a:

Zastavil si zahtevno vprašanje!Legasy ne poznam,za ostale pa smatram,da vse ustrezajo tvojim željam.Jaz bi se odločil za Coville,ki pa je višji kot si želiš,ali Herbert in Chandler,ki pa sta širša kot želiš. Tudi Darow in Elizabeth prideta v poštev.Po okusu bi pa sigurno izbral Coville. Vem,da ti izbire nisem olajšal,lahko pa posadiš vse sorte in potem degustiraš!!!! Mnogo sreče pri izbiri!

ferdo36 je napisal/a:

Tista rdeča barva mladih listov je rezultat konca prve rasti mladih poganjkov.B.ima tri obdobja rasti!Bolj zasrblujoča je kloroza na starejših listih,ki je običajno zaradi previsokega pH(preveč vrtne zemlje) ali preveč gnojila.Včasih pomaga več amonsulfata ali žveplo v prahu,še bolj pa kelatno Fe(železo) npr.Foliar Fe po navodilu na etiketi.Včasih se stanje samo popravi. Bolj zaskblujoča je druga slika.Napaka je v koreninah:suša,zajedalci fitoftora,voluhar itd.Svetujem,da dvignete sadiko in pogledate korenine in če je vse v redu posadite v substrat brez vrtne zemlje¸. Mnogo uspeha in poročaj!

ferdo36 je napisal/a:

Pozdravljena Korošica! Po izgledu bi rekel,da je grdo pozebla.Poreži vse,razen ozelenele veje, čimbilj do tal in pognoji z amon sulfatom ali ureo.Ko bo bolj ozelenela ji pomagaj s foliarnim gnojilom.Sadike iz drevesnic so pogosto pregnojene in zato zelo občutljive. Pošlji še kakšno sliko! Lp! Ferdo

Junij 2012

mfranc je napisal/a:

Prihajajo sončni dnevi - ravno prav Prva zrela v loncu, sorta St. Cloud. Žal sem ji šele pred nekaj dnevi precej razredčilil plodove, se ji le pozna, da je bila jeseni presajena. Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Tudi Duke se je začel barvati; iz tega sklepam, da že obirate res zgodnje sorte, kot npr. Earlyblue Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

mfranc je napisal/a:

Pozdravljen AndrejK, vidim, da si zastavil z dobrimi nameni, pa tudi ubral kakšno bližnjico - jah, to imamo v genih . Borovničke pa res ne marajo preveč bližnjic, zato tudi dobronamerno opozarjam na probleme, ki grme uničujejo na daljši rok, kar je po svoje najhujše; bolje, da grm "crkne" v prvem letu, kot pa da počasi, 3 - 5 let hira in smo vsa ta leta izgubili. In je lepo, da imaš namen pravočasno sanirati.... Iz tega zornega kota ti svetujem - da borovnice res razsadiš na večje razdalje, sploh če jih boš imel v več vrstah. V enojni vrsti so lahko bolj skupaj 0,8 do 1,2 m, čim imaš več vrst, moraš razdalje povečati. - zapora proti vplivom osnovnega zemljišča; nič razen kvalitetnih, nepropustnih folij ne zadošča, kamo li kakšni filci ipd., zapora mora biti enostavno "vaserdiht" Zato tudi dvomim, da bodo dolgoročno tvoje plošče zadoščale in ti priporočam da še dodatno namestiš kako folijo. V izogib gradbenemu delu in veliki porabi substratov - in če imaš možnost poceni nabave 200 l sodov, je opcija z polovicami sodov še vedno zelo zanimiva. 100 litrska posoda mora absolutno zadoščati za borovnico! In če sode vstaviš z zgornjim robom 20 - 30 cm nad zemljiščem, bodo tam tudi ostali, dodajal boš samo material v sode.... Sicer pa vsako prilagajanje obstoječega stanja in kombinacije so možne, če se boš le držal osnovnih pogojev. Za preslico je znano, da je zdravilna zaradi velike količine silicija, kremenčevih kislin, zato dvomim, da bi škodila... Voda....., he, he, si mi dal impulz, da sem šel merit pH moje vode (vodarna Brest) direktno na pipo in v sod, kjer se voda pred uporabo prezrači in pogreje; moja ocena je nekje pri vrednosti 7,5 (po domače med 7 in 8 ) Potem sem se preveril pri proizvajalcu vode :P in dobil podatek, da je pH po večini 7,6. Torej s tako vodo zalivam in še nisem opazil kakšnih težav - res pa je v naši klimi največji zalivalec nebo :grin: LP

ferdo36 je napisal/a:

Bravo mfranc! Škoda da imaš tako majhen vrt.Bil bi odličen borovničar in tudi vse drugo.Gre za znanstven pristop in utrezen eksperiment,ne pa izumlanje že znanega.

mfranc je napisal/a:

Tale šota je pa res izjemno ugodna, škoda da nimam prostora za zalogo; ena cela bala je še doma... Čisto natačno iz prve roke na vprašanje travni odkos/borovnice ti ne morem odgovoriti, ker sam trave nisem nikoli tozadevno uporabljal . Sem pa desetletja eksperimentiral z raznimi materiali kot zastirko na gredah. Med njimi tudi travo, pa se ni najbolje obnesla na moji morostarski zemljici - preveč vlage, trava se zbije, začne gniti, pa smo tam.... . Sigurno da je lahko odlična na peščeni, odcedni zemlji. Če jo ne boš uporabljal v prevelikih količinah (večkrat po malem), mislim da je v redu zastirka - ampak prva liga so še vedno odpadki iglavcev, žaganje, lubje, sekanci, iglice itd. Saj veš, pH Mogoče si lahko omisliš en večji dovoz žaganja in ga kompostiraš? je cenjeno kot najboljši material za borovnice, med drugim preprečuje koreninsko gnilobo borovnic. Če imaš možnost kje nabaviti lubje, pa je tudi odlična varianta, je še najbolj komplementarno z travnim odkosom, v manjši količini, kot dodatek bi zračilo (oksigeniziralo) travo in preprečevalo gnitje iste... LP

ferdo36 je napisal/a:

AndrejK! Ne boj se,da so korenine že na ploščah.Beton je izrazito bazičen in sigurno so korenine vsaj 5cm od plošč in se bodo še umikale.Jaz vsakemu svetujem,naj beton obloži s folijo.Travo pa mirno uporabi za zastirko, samo občasno jo malo prezrači. Še nekaj:v travi je mnogo P,K,Mg........,ki se vrača kot gnojilo.

ferdo36 je napisal/a:

Na borovnicah razsaja Monilia Vaccinii-corymbosi,ki se okuži iz lanskih mumij in se deli na primarno in sekundarno.Je najhujša bolezen borovnic in zaradi nje se zelo težko pridelujemo ekološko.propade lahko do 80% pridelka. Druga huda bolezen je Antraknoza (Colletotrichum acutatum),ki pa jo opaziš šele ko obereš plodove. Oboje lahko odtipkate na Googlu in dobite na tisoče zadetkov. Take okužbe smo že doživeli in to popolnoma nepripravljeni. Leta 2008 smo namesto cca 20 ton,obrali 4,8t.Si predstavljate to katastrofo,s tem,da so stroški skoraj enaki. No,na takih dogodkih se učimo. Oglašam se samo zato,da bi ostalim prihranil taka razočaranja.

mfranc je napisal/a:

Hojla Ferdo36, si tukaj ? :grin: Tale grauža je zrastla preko noči na eni od borovnic in me zanima kaj bi to bilo; si že imel kaj podobnega ? Je že kdo drug imel kaj takega? Sumim pa lubje in žaganje... P.S. užitna goba :grin: LP

ferdo36 je napisal/a:

Če niso mravlje nanesle žaganje,je to bakterijski rak (Agrobacterium tumefaciens),ki je pogost na trti,redek pa na borovnicah.Običajno svetujejo izkop in sežig cele rastline.Ker nimaš kaj izgubit,ti predlagam tretiranje s propolisom,ki je naravni antibiotik.Vzameš polno raztopino propolisa in jo razredčiš 1:10 z etilnim alkoholom ali cvetom ter dodaš polovico tople vode in s tem škropiš tvorbo 2x dnevno nekaj dni. Upam,da bo uspelo,če ne pa zamenjava rastline.Ali je to St.Cloude? Da ne bo vse žalostno.Včeraj smo nabrali 88kg borovnic! PS.Če nimaš propolisa se oglasi pri meni:

mfranc je napisal/a:

Ferdo, upam da to ni rak, izgleda kot neka "desertna sladkornomlečnočokoladna pena" , je čisto mehko - sumim pa na nekakšne funge v lubju ali žaganju in nekakšno sodelovanje ?? z borovnico ??? , upam da ne preveč škodljivo.... Bom danes ostrgal in poškropil z kakim fungicidom, verjetno kar z bakrom, ker ne vem točno kaj to je. Je pa to na Aurori. Poročam v nadaljevanju. In seveda, čestitke za prvo resno obiranje luštnih borovnic ! :grin: LP

ferdo36 je napisal/a:

Meni deluje ta tvorba bolj kot nek nanos živali,ki vanj skrijejo svoja jajčeca.Vsekakor poročaj! Bakterijski rak pa se pojavlja na koreninah in vratu grma. Nekoč sem ga našel na St.Cloudu,ki sem ga seveda skuril. Je pa res zanimiva tvorba!

mfranc je napisal/a:

Bila je neka vrsta gljive ... Škoda, da nisem zadevo takoj postrgal - včeraj je bila povrhnjica že trda, spodaj pa samo črni trosi ! kadilo se je kot iz dimnika in niti bakreno škropivo ni hotelo prijeti, nekako samo spiral sem zadevo, ki je s sabo odnašala potoček škropiva. Bom počakal, kaj bo naredil obljubljeni dež potem pa še enkrat poškropil s fungicidom. LP

ferdo36 je napisal/a:

Zanimivo!Ko misliš,da nekaj veš,ugotoviš,da nimaš pojma.In po vsakem rešenem problemu,se jih takoj pojavi deset novih.

ferdo36 je napisal/a:

Glede Clytre pa takole:posadi v bližini vrbe pa bodo hroščki pustili vse drugo pri miru.

Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 07:02; skupaj popravljeno 2 krat

[muha]

Julij 2012

ferdo36 je napisal/a:

Po petindvajset letnih izkušnjah lahko povem,da sonce le redko opeče plodove.Problem nastane,če je dalj časa oblačno in deževno,potem pa iz umitega neba posije vroče sonce.Pri dolgotrajni vročini nad 35 st. C,pa lahko pride do vročinskega udara.Čeprav je zemlja vlažna se prične listje sušiti,kot pri suši.Listje (suho) odpade,ob ohladitvi pa se grm ponovno olista.Seveda pa se že pred tem posušijo jagode.To so je zgodilo s sorto Sierra.Senčenje ne pomaga dosti,ker gre za vročino in ne za sonce.Edino zdravilo je hlajenje z mlačno prho,zjutraj in dopoldne ter zgodaj zvečer,ko poneha najhujša vročina. Sicer pa so borovnice otroci sonca in dolgega dneva in so trpežne,če niso preveč scrtlane. Ta vročina pospešuje zorenje tako,da vse srednje in srednje pozne sorte začenjajo zoreti. Včeraj smo nabrali 388 kg in obiramo skoraj vsak dan,zato sem bolj redko na forumu.Danes sem si vzel čas namesto sieste!

ferdo36 je napisal/a:

Ko se šota mineralizira se ne razkisa,če ne dodajaš nevtralnih ali bazičnih gnojil,to je gnojil,ki vsebujejo kalcij(Ca) in kloride.Gnojilo za borovnice je v redu za gnojenje v jeseni,ne več kot eno pest na grm,spomladi pa dušik(N) v obliki amon sufata ali uree,nikakor pa KAN ali apneni dušik. Več si oglej v predhodnih debatah,kjer je mnogo debat o gnojenju. Ne pretiravaj z gnojenjem,ker je borovnica dete revnih,humusnih tal.

mfranc je napisal/a:

Naš član JernejZ je našel podatke za tolo graužo f8 - Fuligo septica Je iz kraljevstva gliv, uspeva na odmrlem lesu in naj ne bi bila škodljiva. Sta pa ravno dva manjša primerka na zastirki pod paradižniki. http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7567 http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7594 http://en.wikipedia.org/wiki/Fuligo_septica LP

mfranc je napisal/a:

AndrejK je napisal/a: Glede na temperature in pomanjanje padavin, bom začel zalivati svojo gredico (15kom) borovnic, čeprav ne kažejo znakov suše. Pošteno povedano, tudi ne vem, kakšni bi bili znaki pomanjkanja vode, ampak vseeno Eh, tudi sam nisem nikoli imel resnično izsušene borovnice - celo takrat, ko sem na otip (prst globoko v substrat) "ugotovil" da je pod nujno treba zalivati... Čisto možno pa je, da se pri meni težje zgodi resno pomankanje vlage, močvirje je normalno "namočeno" z vodo - pa čeprav ta odvisno od vremena niha gor-dol za cel meter! Pa še cca za meter smo se z nasutjem dvignili nad osnovni nivo. Vendar tehnika z otipom funkcionira povsod. Borovnice v loncih pa so druga zgodba, tistih nekaj deset litrov substrata se hitro izsuši in borovnica se na pomanjkanje vode odzove tako kot večina rastlin; vršički, sploh novejši, nežnejši se povesijo, ovenejo. Včasih pa še ni klasična suša, pomanjkanje vode, ampak pride do temperaturnega stresa rastline, seveda zaradi previsoke temperature. Sicer se mi je to zgodilo samo parkrat, ampak mi je opozorilo za naslednje leto, ko bodo lončne borovnice začele roditi... AndrejK je napisal/a: Ali je pomembno način namakanja: kapljično, s porozno cevjo, škropenje od zgoraj? Najbolj enostavna izvedba v mojem primeru je škropenje celotne gredice. Namakal bom z vodo iz ribnika, ki ima temperaturo pb. 20stopinj. Če bi šlo za paradižnike, vem, da bi bilo to slabo (močenje listov), kako pa je v primeru ameriških borovnic? Hvala za odgovore in lep pozdrav, Andrej Vsekakor je daleč najboljša varianta kapljično namakanje, če se ti ne da "komplicirati" in če ti obilje vode dovoljuje pa zalivanje po celi gredi, ampak ne po grmih, temveč na zemljo, kolikor se da. Verjetno se pogovarjamo o tvoji vodi , s trdoto pH 7,5 ? nekako takšno vodo imam tudi sam, in če se ne motim, uporablja vodo z relativno visokim pH tudi Ferdo36 za zalivanje precej tisoč grmov am. borovnice . V praksi, v naši klimi, izgleda da periodično deževje čisto zadosti spere ev. nabiranje apnenca v substratu. Drugo pa je zalivanje preko listov - izkušenj nimam, lahko ti priporočim da testiraš zadevo tako, da en grm zalivaš preko listov, drugi grm iste sorte pa samo po gredi... Občutek pa imam, da borovnicam to ne bo všeč, listje je hudo občutljiv organ, ki sodeluje v fotosintezi. Lahko primerjam z mojo izkušnjo; spomladi sem škropil borovnice z Neem tonikom, ta pa ima kot vsi Neemovi proizvodi kar precej visok pH, celo do 8,0 gre . Pri meni so se borovnice odzvale s klorozo, ki sem jo potem saniral z škropljenjem s kelatnim železom. Za deževnico ni dvoma, da ne vsebuje apnenca, sam razmišljam (samo to ) o kakšnem shranjevanju deževnice vsaj za moje lončne borovnice; se mi pa zdi, da je zalivanje z deževnico kar zahteven projekt, kar se kubature/litraže rezervoarjev tiče. Se mi zdi, da deževnico uporablja naš član JernejZ, mogoče bo on kaj povedal o svojih izkušnjah... Seveda so za zalivanje še kakšne podvariante, tudi sam se še kaj naučim, ko me nuja prisili na to . LP

Avgust 2012

ferdo36 je napisal/a:

Veje odmirajo v največji vročini (posamezne veje),zaradi fomopsisa. Vejo odreži čisto pri tleh in jo sežgi.Po odpadanju polovice listov poškropi z 1% Championom ali kakšnim drugim bakrovim pripravkom.Spomladi, pred brstenjam pa z o,2% bakrom.Dobro omoči vrat grma. Baker je v sadjarstvu zakon! Namakaš lahko kakorkoli samo ne po listih.Če hočeš lepe grme ne varčuj z vodo.Ko se pokažejo znaki suše,raslina že umira!Tudi pH vode ni posebno pomemben.Če imaš možnost popoldne nalij vodo v posodo in zalij zjutraj. S postano vodo lahko zalivaš ves dan. Pa lep pozdrav vsem borovničarjem.Ker sem ves dan v nasadu,si lahko privoščim skok na forum samo ob taki pozni uri in še to na račun spanja.

September 2012

ferdo36 je napisal/a:

CK ti je odlično svetoval,ni pa ti podal količine gnojil.Ob sajenju dodaj 0,5-1kg NPK in pazi,da je kalij v sulfatni obliki.To pomešaš med substrat.Pazi,da korenine niso na gnojilu.Potem pa dodajaš:jeseni pred zmrzovanjem eno pest(do 10 dag)NPK potreseš in pokoplješ,spomladi pred cvetenjem pa daš slabo pest amonsulfata.To ponoviš še dvakrat na 14 dni.NE PRETIRAVAJ Z GNOJENJEM!

bobolino je napisal/a:

ferdo, je pomembno, kateri NPK je, oziroma, kako se ve, da je kalij v sulfatni obliki?

ferdo36 je napisal/a:

Zelo pomembno je da je N dušik v amonijski obliki,K kalij pa v sulfatni. Oznaka N-P-K npr.:8-16-20S.Ta S pomeni sulfat.Ponavadi je dodano še žveplo kot SO3 in morda še železo Fe.Pri mali količini kupi gnojilo za borovnice v originalni embalaži,cenejša možnost pa je,da se oglasiš pri meni in obenem vzameš še borovnice. Pa lep pozdrav! Ferdo

ferdo36 je napisal/a:

Ja,to je problem.Letos je kar nekaj grmov borovnic odmrlo zaradi ličink majskega hrošča.Majski hrošč ima štiri letni ciklus in v tretjem letu,ko so ogrci veliki 2-3cm delajo največjo škodo."Odmrli ogrci" pa so le zabubljene ličinke,ki bodo naslednjo pomlad odrasli hrošči. Zaščita:pokrivanje grede s kopreno,lubjem ali smrekovimi vejami,precej na debelo.Od FFS pa bi prišel v poštev Mospilan za zalivanje v jeseni po obiranju.Izgleda ,da bo naslednje leto "kebrovo".Na Googlu sigurno najdete veliko o majskem hrošču. Če kdo pozna še kakšno naravno zaščito,naj objavi.Predvsem pa se ne jezite,če vam kosi ali sosedove kure ali pa jazbec razmeče šoto.Iščejo namreč ogrce.Isto počnejo tudi vrane in srake. Svetujem,da dvigneš grm,pregledaš korenine,pobereš ogrce,ponovno posadiš in zaliješ z Mospilanom.

Oktober 2012

muha je napisal/a:

Lahko so junijski hrošči, ti imajo 3-letni ciklus, se pravi, da ličinke zrastejo hitreje. Tudi jaz vsako leto popolnoma izpraznim kompostnik, pa so naslednje leto v njem, če nimam krta. Ravno tako jih imam vsako leto v betonskem koritu za rože, ki je poleg vrta, pa ga vedno napolnim s sveže kupljeno zemljo. V taisti zemlji v koritih na balkonu in oknih jih ni. Torej res zrastejo tudi v enem letu do zavidljive velikosti. Imam pa samo junijske - na videz so podobni majskim, letati pa pričnejo šele junija. Potem je še vrtni hrošč (z zelenim oplečkom) pa tudi zlata minica, ki imata najbrž enake potomce. Nekje v nasvetih za trato sem prebrala, da je treba ravno zato skrbeti za gosto travnato preprogo, da hrošči ne najdejo golih mest, kamor bi odlagali jajčeca. Seveda pa so kompostni kupi in nezarasla lepo okopana zemlja okrog grmičkov zanje raj, še posebej, če je lepo rahla (šota, kompost, kupljena zemlja za lončnice...) . PS: za ZLATO MINICO sem pravkar prebrala na Wikipedii, da ima dvoletni ciklus.

ferdo36 je napisal/a:

Verjetno je to zadnje.robovi listov se pričnejo sušiti kot posledica suše. Priporočam,da dvigneš borovnico z vso koreninsko grudo in pregledaš stanje korenin.Če so korenine v redu,posadi nazaj in poreži vse starejše in ev.bolne veje.Če se drugo leto ne obraste jo zamenjaj. Nekatere sorte so občutljive na vročino in se sušiju tudi,če so tla vlažna.Temu pravimo vročinski šok.

ferdo36 je napisal/a:

Vedeti moramo tudi,da so sadike iz mnogih virov pretirano prehranjene z dušikom,kar ima za posledico močno rast,šibke veje,drobnejše jagode in za bolezni dovzeten grm.

ferdo36 je napisal/a:

Morda bi bilo pametno drugo leto nastavit lovne pasti. V pol litersko plastenko na zgornjem delu izvrtamo 3-4 luknje premera 10mm,nalijemo nekaj jabolčnega kisa,zapremo in obesimo med veje. Mi to nastavljamo zaradi plodovih vinskih mušic,lovijo pa se tudi mimice in še drugi insekti,ki jim diši kis. Velja poskusiti.Plastenke niti ne motijo preveč,ker so skrite med listjem.

ferdo36 je napisal/a:

Izidor! Borovnice slabo prenašajo pregnojenje.Predvsem gre za antagonozme,ko višek enega elementa preprečuje absorbiranje drugega. Npr.:K:Mg,K:Ca,K:B,K:Na,NH4:K,Ca,Mg......... Gnojenje je zelo kompleksna znanost,zato raje premalo kot preveč. Glej tudi Liebigov zakon. Mojca! AMA je ena od selekcij nemškega žlahtnitelja dr.Hermana.Podobna je Hermi,Goldtraube itd.Je srednje debela,zelo rodna,odporna za večino bolezni.Okus je sladek in mil.Zori nekoliko za Bluecropom tj.sredi julija.Značilna je višina do 3m in rodnost do 15kg/grm. Upam,da sem vama podal kaj uporabnega.

mfranc je napisal/a:

Zanimiva in uporabna zadeva, hvala za link. Vendar ima uporaba določene zahteve, verjetno si prečital: ""Temperatura tal v času aplikacije in vsaj 4 tedne po njej naj bo vsaj 14 °C."" Mogoče že pozno, verjetno se bo potrebno malo konzultirati s strokovnjaki dobavitelja . Na drugi strani smo pa že ugotavljali, da niso vsi ogrci škodljivi! Tule jih lahko malo primerjaš http://rastline.mojforum.si/rastline-post-110993.html&highlight=#110993 LP

muha je napisal/a:

Tudi jaz mislim, da bi bilo dobro ogrce v ameriških borovnicah prepoznati. Kolikor prebiram, je substrat pri borovnicah kar precej podoben kompostu in bi bilo možno, da so v njem ogrci, ki le iščejo nepredelan organski material. Čeprav sem toliko ziheraša, da bi tudi ob "prijaznih" ogrcih budno spremljala dogajanje, kajti: eno je kompostnik, drugo pa živ nasad.

ferdo36 je napisal/a:

Glede ogrcov je še mnogo vprašanj.Hrošči naj bi najraje zalegali v travno rušo.Zakaj pa potem zalegajo v čisto površino pod borovnicami in v kompost.Da objedajo korenine pa je dejstvo,ker je kar nekaj gojiteljev letos ob borovnice.So pa to bili 99% ogrci majskih ali junijskih hroščev.

mfranc je napisal/a:

Miha34 je napisal/a: Ko sem malo bolj podrobno pogledal ličinko in jo primerjal s slikami, ki jih dobiš na internetu, sem vse bolj prepričan, da gre za zlato mimico...kako bi se prepričal da je to 100% res, saj kot piše je le ta ne dela škode...!!?? http://rastline.mojforum.si/rastline-about7530.html Miha34, na tem linku so dodani videi z vsemi ogrci v gibanju, verjetno zelo uporabno za identifikcijo. http://maria.fremlin.de/stagbeetles/larva-guide/index.html LP

ferdo36 je napisal/a:

mfranc res si car!Nekaj podobnega sem iskal pa nisem našel. Najpomembnejši podatek se mi zdi,da majski hrošč ne mara humusa.Torej za sušenje borovnic niso krivi ogrci.

mfranc je napisal/a:

muha je napisal/a: sedaj pa budno spremljamo, ali navedbe o neškodljivosti oz. celo koristnosti nekaterih res držijo. He, he, če Carje izpustimo .... :grin: , bo res potrebo še kaj raziskati in izvedeti. Dve stvari mi "silita" v ospredje: - res zelo pozitivna stvar, če so kakci od ogrcev še bolj koristni, kot naš kompost, primerjava z deževniki je zelo všečna ! Osebno bi rad razčistil ali predelujejo samo že gotov kompost, ali tudi surov, napol surov material ? - pri borovnicah pa bi bilo zanimivo razčistiti, da morda s predelavo šote ne dviga pH vrednosti, kar pa pri borovnicah ni zaželjeno. LP

ferdo36 je napisal/a:

Pozebe lahko samo nedozorel les.

Pink Lemonade Blueberry

ferdo36 je napisal/a:

Mfranc se zadnje čase malo oglaša,zato ti lahko jaz povem,da jo ima in je tudi meni ena odstopil.Izkušenj z njo seveda še nimam razen,da je rastla do sedaj in se bojim,da bo ob napovedanih nizkih temperaturah nedozorel les pozebel.Upam,da ne potrebuje posebne nege,ker potem zame ni zanimiva.

bobolino je napisal/a:

ferdo, a je potrebno te na novo vsajene borovničke zaščititi? Labi Elisabeth nisem, pa je lepo preživela zimo.

mfranc je napisal/a:

Miha34 je napisal/a: Mfranc, me zanima, ce si ze nabavil: Vaccinium 'Pink Lemonade' Blueberry? oz. me zanima, ce jo ima kdo? ferdo36 je napisal/a: Mfranc se zadnje čase malo oglaša Hojla, mfranc ma vas rad :grin: - pa tudi obilo časa imam.... Samo pet zlomljenih reber mi pokvari "dobro voljo" Pink Lemonade smo kar nekaj kosov pripeljali v Ljubljano; sadikice so bile zelo miniaturne, morda enoletne, kvečjemu dvo... . So se pa kar lepo razrastle in bi morale drugo leto že kaj roditi. So jih pa imeli, ali še imajo v Vrtku, na Vodnikovi http://www.vrtko.si/686/sadno-drevje-in-jagodicevje/roznata-ame-borovnica LP

ferdo36 je napisal/a:

Bobolino! Borovnice ne potrebujejo nobene zaščite proti mrazu.Sorte,katere imaš ti so vse northem(severne) sorte,ki so odporne.Katere imaš pa tako vem,saj si jih dobila pri meni(da se malo pohvalim he,he)To velja tudi za vse ostale lastnike A.borovnic.Drugače pa je z južnimi sortami.Meni so prejšnjo zimo zmrznile Georgia Gem,Cape Fear,Ozarkblue pa so pomrznili nedozoreli vršički.Morda bo letos bolje,ker so eno leto starejše.Je pa to sorta,ki je odporna proti visokim temperaturam.Sedaj je v fazi preizkušanja.

mfranc je napisal/a:

Tale sneg je lahko še zelo zoprn, za raznorazno sadje. Veje borovnic se tudi relativno rade koljejo, odkrhnejo pod težo snega. Upam da toliko mokrega snega ne bo. Meni se je "zgodila" še nesneta protitočna mreža, tudi za njo upam, da ne bo prestregla preveč snega :( . Danes je borovničev nasad izgledal takole:

mfranc je napisal/a:

Miha34, malo se bomo vsi skupaj učili, saj je sorta zelo mlada; v prodajo je prišla šele 2010! Pa tudi podatki na spletu so zelo "raznovrstni" kar se tiče rangiranje sorte v temperaturne cone (USDA zones) - recimo od cone 4 do cone 9 . Pri nas so približne cone: primorska 8, celinska Slovenija 7, gorenjska 6 Na recimo uradni strani navajajo kot spodnjo mejo cono 5 http://www.pinklemonade-blueberry.com/ Večinoma so "ta prave" severne borovnice, Northern Blueberries lahko odporne celo do cone 3 - tale pa je križanec med rabbiteye blueberry, iz jugovzhoda ZDA in sorto Delite, a hybrid highbush blueberry, ta pravo severno. Kaj to pomeni v praksi; Pink Lemonede ni čisto na meji zimske odpornosti, verjetno jih bomo malo popazili, da v zimo ne bo šla z nedozorelim lesom, mogoče v ekstremni zimi malo zaščitili.... Miha34, malo se bomo vsi skupaj učili LP

ferdo36 je napisal/a:

Nedozorel les z lahkoto upogneš medtem,ko bi se dozorel prelomil. Tak les je tudi na videz drugače,ker je svetlo zelen.Običajno so to vršički,ki še rastejo,ostala rastlina pa se odpravlja v mirovanje,kar spoznaš po rdečenju lestja.

mfranc je napisal/a:

Pri brskanju po spletu sem našel zanimivost; v Ameriki so leto dni po Pink Lemonade predstavili še novo roza sorto: Pink Champagne Blueberry, predstavlja jo ista firma kot Pink Lemonade, Briggs Plant Propagators. Ne vem v kakšnih povezavah točno delajo, izgleda, da jim borovnice vzgajajo drugi žlahtnitelji, Pink Champagne npr. USDA experimental station in New Jersey. Tule se lepo vidi razlika v izgledu: http://theplantfarm.wordpress.com/2012/03/02/pretty-in-pink/ Pink Champagne ima šarmanten izgled zamrznjenih borovničk. Ampak zgodila se jim je res zoprna "nesreča"; raziskovalni genetik z ameriškega kmetijskega ministrstva je po DNK testiranju več vzorcev sadik našel dva različna genotipa, od dveh različnih sort borovnic. Zgodila se jim je smola/šlamparija , na vzgojnem polju se je znašla ena čisto "navadna" borovnica, imenovali so jo prostovoljka in ravno to so potem razmnožili za prodajo na trg - kot Pink Champagne. Priporočili so, da se vse že prodane sadike uničijo in predvidevajo, da bo do konca leta prišla v prodajo ta prava sorta... Torej bomo še malo počakali na novo pinkico :grin: LP

November 2012

mfranc je napisal/a:

Upam, da res hude nege ne bo rabila, končno je pri nas že kar nekaj južnih A. borovnic, ‘Southern Highbush blueberries’; več bi vedel o njih povedati Ferdo36. Ena od bolj znanih je Ozarkblue, pa Legacy, Misty, Gulf Coast, O’Neal Sharpblue, itd. in zelooooo znana Sunshine Blue, ki stanuje tudi pri meni :P. Letos je imela že nekaj borovničk, zelo okusna! Pa tudi kar odporna, navajajo jo za cono 5 sli 6, in navzgor. Polvisoka, do 1 m, zelo tolerantna za višji pH, srednja do pozna; mogoča neprijetnost, je zimzelena. LP

ferdo36 je napisal/a:

Moje izkušnje z južnimi sortami:Georgia Gem je pozimi popolnoma zmrznila.Enako tudi Cape Fear.O Neal pa preživela vse tegobe,Bluegold sneg polomi tako,da ni več za rabo.Ozarkblue pa je samo delno južna sorta,vendar radi pomrznejo vršički.Mislim,da nima smisla saditi južne sorte,ker zahtevajo posebno nego in zaščito.Imamo množico severnih sort,ki vse odlično prenašajo zimo brez zeščite. Opzori pa bi na spomladansko gnojenje z amon sulfatom.Borovnice lažje prenašajo pomanjkanje P,K,Mg....težko pa prenašajo pomanjkanje N dušika.Amonijski dušik dodajamo trikrat od začetka cvetenja v 2-3 tedenskih presledkih.Po podatkih NY Cornell University dodamo 70kg plus 10kg za vsako leto do 7 let starosti.To je 80kg prvo leto in 140kg sedmo leto.Gre seveda za čisti dušik.Amon sulfat vseboje 21,5% N.Količine so na hektar.Preračunano na sadiko ob predpostavki,da sadimo 2000 grmov na hektar. Na sadiko bi bilo 0,2kg amon sulfata na sadiko v prvem letu in postopoma do0,35 kg sedmo leto.

mfranc je napisal/a:

Eh, se strinjam, da so načelno severne sorte v naši klimi veliko bolj uporabne in neproblematične, sort je pa tako in tako eno malo morje (ali vsaj za Savudrijsko uvalo ) Pa kakšna južna za "gušt" :grin: . So pa južne, Southern Blueberry večinoma križanci med najbolj uporabno severnoameriško, Northern Highbush blueberry (V. corymbosum L.) in Rabbiteye blueberry (V. ashei Reade) - slednja pa izhaja iz južnega dela severne Amerike. Za nove vrste nizkih /dwarf) in polvisokih (semi, half-Highbush blueberry) pa večinoma križajo Northern Highbush blueberry z Lowbush blueberry (V. angustifolium Ait.), slednja je podobna evropski borovnici, Vaccinium myrtillus. Pojavili so se že tudi evropski križanci, z evropsko nizko borovnico. Bi si pa iz ponudbe južnih borovničk lahko kaj privoščili naši mediteranci, saj jim je skupna lastnost da so sicer manj odporne za nizke temperature, zato pa so bolj odporne na visoke temperature. Tipično okolje za severne je od cone 3 ali 4 do 7; za južne pa od 6 do cone 10. LP

mfranc je napisal/a:

Drugo leto bomo vsi skupaj vedeli kaj več. Pink Lemonade, križanec med različnimi ameriškimi borovnicami res ne bi smela biti problematična, z odpornostjo do cone 4; osrednja Slovenija pa je cona 7. Ostane nam samo še čakanje... . Bluedrop je pa malo hecna zadeva in mi gre res v nos, ker mi jo ne uspe nikakor popredalčkati :grin: : - liste ima tako drugačne od vseh borovnic, da je verjetno kakšna borovnica skrižana najmanj s kako oddaljeno žlahto.... http://www.suttons.co.uk/Gardening/Fruit/Soft+Fruit/Blueberry+Plants/Blueberry+Bluedrop+1_274625.htm in ker tule zgoraj opisujejo da je okus rahlo kisel/oster, mi skupno s "čudnim" listjem da misliti, da je mogoče to križanec z lonicero - večmesečno zorenje, do slane ..... mi tudi ne gre v ladlc - Gospod od Lubere jo vehementno imenuje Blueberry, označujejo jo z Vaccinium corybosum, oboje je oznaka za ameriško visokogrmasto borovnico, Northern Highbush blueberry. Tole je pa pravi pritlikavi grm. Ameriška nizkogrmasta borovnica je Vaccinium angustifolium, Lowbush Blueberry. Evropskih nizkih borovnic američani sploh ne kličejo Blueberry, ampak Bilberry. Torej sem resno "zaskrbljen" , da nas gospod od Lubere zavestno ali pa ne, malo heca . Drugo leto bomo vsi skupaj vedeli kaj več. LP

mfranc je napisal/a:

Naša Pink Lemonade v 7,5 litrskem loncu in Bluedrop, isto v 7,5 L loncu Z obema sem še kar zadovoljen, upam da mi naslednje leto pokažejo kaj znajo . Ostale borovnice so se že odele v jesenske barve. LP

mfranc je napisal/a:

He, he, sem jih zakumufliral z modrim ozadjem No ja, tudi SunshineBlue v 12 litrskem loncu še ni v jesenskih barvah, ampak dela na tem Je pa res zelo hvaljena sorta http://davesgarden.com/guides/pf/go/53124/ upam da eventuelne sitnosti ne bodo prevagale ostale pluse. Problem bi lahko bil lom vej s snegom, ker je pol-zimzelena; in mogoče manj odporna na pozebo kot severne sorte, ampak velika večina podatkov je pomirjevalnih. Odpornost do cone 5 je že kar v redu, skoraj na ravni severnih sort. LP

ferdo36 je napisal/a:

Moja Pinkica je posajena na prosto med ostale borovnice.Upam,da bo normalno prezimila,ker nasprotno zame ni zanimiva. Če koga zanimajo triletne sadike imam še na razpolago: Duke,Bluecrop,Bonus,Chandler,Brigita in tudi nekaj sadik Rancocas in Elliott.Morda bi se našla še katera druga sorta. Dodal bi kakšno sliko nasada v žarečih barvah,vendar na žalost še nisem osvojil prenašanja slik z mobitela na internet. Ps:Pink Lemonade mi je dal mfranc,ki je glavni eksperimentator na našem forumu.Brez njega bi bil forum sigurno revnejši.

mfranc je napisal/a:

AndrejK, to so vse današnje slike in res so malo "čudno" za videti s temi listi, čeprav ne vem kaj točno to pomeni, glede da je cela rastlina neznanka... . Lepo da si sprožil problematiko, bo potrebno kak podatek potegniti iz dobavitelja, npr. koliko je odporna proti pozebi, oziroma ali ima tako dolgo vegetacijo. Tule sicer omenjajo da je "z vedno zelenimi listi": http://zeleni-prsti.blogspot.com/2012/09/tezko-pricakovano-jagodicevje.html Imam pa tudi sam v planu, da lončnice do zime malo bolj zaščitim. LP

mfranc je napisal/a:

Bravo, Bukvi f8 - Vaccinium cylindraceum Sem na vodi čutil, da je tale tip od Lubere en nategovalec Sicer so pa tudi Fourberry prezentirali kot svetovno noviteto... LP

mfranc je napisal/a:

Res je, Franc, takoj sem pofirbcal naprej in lahko takoj dam še eno črno piko španoviji Lubera -------> Vrtnarija Reš -------> Vrtko, za zelo pomanjkljive podatke. Sicer še vedno predpostavljam, da je "prodajni artikel" lahko kakšen hibrid, ali kultivar borovnice Vaccinium cylindraceum, čeprav sem zasledil podatek, da je to samo divja borovnica in so ev. kultivarji nepoznani... Ali pa kakšna druga meni nepoznana borovnička, čeprav že za to wikipedija ne daje podatkov... Konkretni podatki za to borovničko pa niso preveč "prijazni" - zrastla naj bi celo do višine 2,5m (3 m ) in širino 2,0 m - po tabeli EGF (European Garden Flora) za zimsko odpornost rastlin so jo uvrstili v cono H4, iz spodnje primerjalne tabele http://theseedsite.co.uk/hardinesss.html pa vidimo, da je to skoraj ekvivalent ameriški US(DA) coni 8, odpornost od - 5 do - 10 °C - to pa je cona našega primorja. Temperaturno rangiranje je hudo poenostavljeno, za osnovo pa vendar zadošča. In mi pomeni, da bo potrebno rastlino pozimi zaščititi. LP

ferdo36 je napisal/a:

Ker me novitete zanimajo sem malo brskal in našel,ga V.cylindraceum uspeva v USDA coni 10 to je -1 do10 st.C.Torej je za kontinentalce popolnoma neprimerna.

ferdo36 je napisal/a:

Pri meni v "porodnišnici"(mlade sadike)so grede ločene z železniškimi pragovi.Tako je že več kot 10 let pa nisem opazil,da bi kakorkoli vplivalo na rast sadik.Polivinil pa je nujno zlo,ki ga porežeš ob rubu in prekriješ z zastirko:lubjem,žaganjem,travo,koruzno silažo,iglicami,kartonom ali pa kr neki! Če kakšna sadika propade je običajno vzrok v koreninah.Preveč ali premalo vode,škodljivci,fitoftora itd.Tudi preveč gnojenja je lahko vzrok za propadanje.

mfranc je napisal/a:

Sigurno se splača lonce ali senčiti, ali vsaj toplotno izolirati, ali obleči v svetle, reflektivne barve. Iz izkušenj, nobeni rastlini, tudi "tropskim" (npr. čili, Andska jagoda) ni všeč pregrevanje korenin. Dodaten velik minus je povečana poraba vode! Za pinkico bomo v mesecu, dveh veliko več vedeli - ne piše da je zimzelena; verjetno zato ker se listje barvno spreminja od rumene v jeseni do rumeno-rdeče-rjave pozimi. Verjetno zavisi tudi od klime, kdaj se potem staro listje dopolnjuje, zamenja z novim. Živibilipavideli :grin: LP

mfranc je napisal/a:

cBojan je napisal/a: Pozdravljeni! To jesen sem se odločil ter nabavil ameriško borovnico ter jo tudi posadil. Izkopal sem jarek 60-70cm širine, dobrega pol metra globine, v njo položil folijo, jo na dnu preluknjal ter napolnil z šoto. Pognojil z gnojilom za borovnice ter jih posadil. Sedaj na jesen sem naredil zastirko iz pokošene trave, ker sem glih kosil travnik in je bila pri roki. Na spomlad dobijo borovo lubje, ker bomo podirali pa bom imel tega v izobilju ,) Malo sem prebral tole dokaj obširno temo pa mislim, da sem naredil dokaj pravilno. Rezultat mojega dela na sliki: Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha Najhujše je bilo kopanje ( kramp, lopata ter samokolnica ) ampak sem potrpel pa je. Sedaj me pa zanima ali je potrebno kakšo škropljenje? Za polivanje sem si omislil kapljično ter me zanima ali bo tole dovolj ali je boljše da položim dva šlavfa? Že vnaprej hvala za nasvete, Bojan Pozdravljen, Bojan, sem šele sedaj opazil tvojo pridobitev. Prvo te moram vprašati, si res sadil samo v šoto?, ugibam da si jo porabil v veliki količini in imel velik finančni strošek? Ravno počasi in natančno čitam in študiram tekst (Izbet, hvala!) o približno 10 letni študiji, ki so jo naredili pedantni testerji. Izhodišče študije je sicer bilo raziskovanje nadomestkov za šoto. To je neobnovljiv material, pri nas že dolga leta zaščitena. Ampak zastavili so na široko, na podlagi izkušenj že predhodnih testov po svetu, in testirali veliko parametrov, od mešanice substratov, zalivanja z raznimi vodami, oblike grede, optimalnim pH-jem, itd… Na kratko, žaganje iglavcev je čisto dostojen nadomestek šoti in jo v kakšnem parametru celo prekaša. V bistvu sem vesel, ko vidim, da je tale moj sistem http://rastline.mojforum.si/rastline-about1090-0-asc-220.html iz leta 2009, čisto spodoben kompromis med posameznimi zahtevami in če bi še kdaj sadil, ga ne bi dosti spreminjal. Za sadnjo večjega števila borovnic je tudi zelo uporabna in ekonomična saditev v lonce, kot prakticira Izbet. Prihranek pri materialu in kasnejšem vzdrževanju in pri potrošnji vode. Zahteva pa saditev v lonce malo več natančnosti, doslednosti in pazljivosti kot pri sajenju v gredo. Pa kaj predhodnega vrtnarskega znanja, naše napake v loncu narava zelo težko popravlja… cBojan, predvidevam da si se za tako globoko in ozko gredo odločil na podlagi kakih drugih podatkov, tule se mi zdi tega nismo propagirali, in se tudi po moje ne koristi v večji meri…. V principu pa bo zasaditev delovala, samo na veliko stvari boš moral paziti dolgoročno in kratkoročno, in mogoče kaj dodelati. Včasih se kakšni neprijetni efekti žal seštevajo, da ne rečem množijo. Npr. globoka greda-šota- folija na dnu. Največ priporočamo da na dnu sploh ni folije; če nisi napravil veliko in velikih lukenj, se bodo lahko sčasoma zamašile. Plus šota že tako absorbira enormne količine vode, za borovnice pa že vemo, da ne marajo »stati v vodi«. Dolgoročno in verjetno v navezi s šoto pride do koreninske gnilobe, prav zoprne bolezni. Ravno tako ti bo prišlo do zelo velikega posedanja grede, na oko najmanj 20 cm. Kaj storiti? Če v vašem koncu ni preveč padavin, se mi zdi ? (sicer, ravno v teh dneh so vremenarji zopet povedali da je Slovenija obdarjena z dvojno količino evropskega povprečja letnih padavin!) in če ni možnosti, da bi ob hudem nalivu voda tekla s/preko terena v jarek z borovnicami (upam tudi da teren ni preveč alkalen), bi lahko stanje saniral samo z dvigom borovnic. In kot minimalističen ukrep bi v šoto navrtal luknje do dna jarka in jih zapolnil s kremenčevim peskom, še najboljši bi bil opran. Kot drenažni sistem. Zaradi ozke grede hudo visoke, kopaste grede iznad terena niti ne moreš narediti, bi pa dolgoročno pazil, da so grmi vedno malo nad terenom, vsaj 5 – 10 cm. Kot mulčenje, oziroma letno dodajanje materiala pa ti toplo priporočam lubje, ali žaganje iglavcev, to je prava »arcnija« za šotno gredo! Zgoraj navedeno so minimalistični ukrepi za dobro počutje borovnic skozi leta, bi pa priporočal še kaj bolj »rigoroznega« Ima pa takšna greda relativno manj izhlapevanja od širših, in visokih gred in morda si sledil temu cilju. Se mi zdi, da to ni tak plus nasproti minusom ki jih ima. O zalivanju in še o čemu, pa še drugič . LP

ferdo36 je napisal/a:

Bravo mfranc! Vedno zadaneš žebelj na glavo.

mfranc je napisal/a:

AndrejK, mislim da si kar v redu napravil - res sveže žaganje še ne funkcionira 100%, ampak si mešal. Kot pravi Izbet, se detaljno še učimo , je veliko podatkov za premozgati, neka tabela sicer kaže da je žaganje šoto doseglo, preseglo, šele v 4. letu, ampak je en kup podatkov za prežvečiti. Če pogledaš moje mešanice iz leta 2009, sem okrog korenin uporabil samo šoto, gnojilni substrat za azaleje in kremenčev pesek - kot štartno popotnico za leto, dve. Vendar bi upal dodati tudi nekaj 10 % žaganja. V istem članku sem pozneje dodal fotko za primerjavo koliko so borovnice zrastle v devetih mesecih, oz. eni sezoni. Vsekakor se ti splača kompostirati žaganje! Sam to opravilo prelagam iz leta v leto, problem je pomanjkanje prostora. LP

ferdo36 je napisal/a:

V svežem žaganju nastane problem razmerja dušik:ogljik,N:C razmirje. Idealno je 1:25,v svežem žeganju pa je 1:800!Nekateri viri svetujejo do 165kg dušika na hektar tj.0.8kg na grm.Ker gre za čisti dušik pomeni dobre 4(štiri) kg amonsulfata na grm.Seveda v 3-5 rundah na 2-3 tedne. Ne predstavljam si,kako bi to dosegel v ekološki pridelavi.Organska gnojila z nekaj več N so kurji gnoj,guano ipd. vendar je večina dušika v nitratih,ki so za borovnice škodljivi. Kontrolne organizacije za eko pridelavo izjemoma dovoljujejo tudi mineralna gnojila.

ferdo36 je napisal/a:

Šota sama je v EKO prepovedana,je pa dovoljena do 70% v substratu za vzgojo sadik.Nadomestek za šoto so:kompost,kokosova vlakna,materiali iz lesa.To pa so substrati v zelenjedarstvu,cvetličarstvu in morda tudi v sadjarstvu? Ker so borovnice in druge kisloljubne rastline tako posebne,se bi bilo nujno informirati na Inštitutu za ekološko kmetijstvo pri Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Ta isti Inštitut je izdal zadnja navodila l.2009 z imenom:Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo,avtorji Martina Bavec in sodelavci. Lahko pa gnojite s hlevskom gnojem,gnojevko in drugimi organskimi gnijili do 170kg N/ha.Je pa večina N v nitratni obliki,ki je za borovnice strupen.In že imaš tukaj birokratsko kvadraturo kroga. Osebno svetujem:baltska šota,grobo žaganje iglavcev(peleti,lubje) in zemlja izpod smrek v enakih delih.Ker je tak substrat prazen je nujno dodati sadjarski NPK v jeseni in amonsulfat spomladi. Vsi ki so tako sadili imajo že deset in več let velike pridelke!

December 2012

mfranc je napisal/a:

Miha34 je napisal/a: Pri nas uporabljamo za nastilj za konje žaganje od iglavcev, za piščance pa smrekove oblance.....zanima me ali nebi bil uležan gnoj teh dveh vrst dober za gnojenje borovnic? Ali je že kdo potestiral? Lp, Miha Miha, vse kar sem dosedaj zasledil, je konjski gnoj odličen za borovnice, tale tvoja stelja z žaganjem pa sploh! In če bi to kompostiral, si pa sploh zmagal - s tem bi se tudi izognil glavni dilemi pri uporabi svežega žaganja (in gnoja) odvzem, kraja dušika borovnicam, dušik jim je pa daleč najvažnejši mikroelement v gnojilnih potrebah. Če bi sam imel več placa okrog hiše, bi dobesedno "vse živo" najprej kompostiral in šele potem uporabljal; s komposti imam pa že tako odlične izkušnje. Dober gnoj je tudi zajčji, pravzaprav najboljši in vsestranski, seveda zopet kompostiran. Za kokošji gnoj pa ne vem, mislim da je precej selektiven, z obilico fosforja .... in dvomim da bi bil dober za borovnice - vedno pa je seveda važen podatek v kakšnih količinah. Pa še malo o žaganju in ostalih oblikah lesnih ostankov; iz vsega do sedaj prečitanega vidimo, da so resna alternativa šoti, rabijo pa predhodno "predelavo", kompostiranje itd., drugače je več škode kot koristi. Tele teste s svežim žaganjem jemljem kot "napenjanje loka" do konca , oz. kompletne, poštene raziskave, kaj je še uporabno, kaj pa ne... Sicer pa uporabo žaganja že dolgo poznamo, da ne bo izgledalo, da odkrivamo ameriko :grin: Sawdust Mulches for Larger Crops, Better Soils Če pogooglate zgornji naslov boste dobili PDF dokumenta iz leta 1955 !, kjer so opisane koristi žaganja, oz lesnih odpadkov. LP

ferdo36 je napisal/a:

Večina naših gora je apnenec ali dolomit.Ker je borovnica kalcifobna (ne mara kalcija) tudi naplavine potokov sestavljajo v glavnem te sestavine.Le redko kje se dobi kremenčev pesek (Moravče),ki je primeren za mešanje v substrat za borovnice.Primeren je za rahlanje substrata,da se ne zablati.Nekaj o tem je pisal že mfranc. Očitno pa je lapor dovolj kisel,da korenine borovnic iz šotnega substrata rinejo v podlago,kar sem osebno videl na severnem obronku Golovca v Hrušici.Tudi na Dolenjskem ima znanec posajene borovnice v laporju z malo šote in že 15 let mu lepo rastejo in rodijo.Res zanimivo!

mfranc je napisal/a:

Jah, takole - 12 °C, kar iz relativno toplih dni sicer je šok za vse rastline; verjetno še za dokazano prezimno sadno drevje. Mislim pa da je glavni vzrok tvojih težav neutrjenost kupljenih sadik. Za katere smo se že dostikrat spraševali, kako hudiča vzgojiteljem "uspe" narediti tako neodporne ... Verjetno več faktorjev, od turbo substrata s preveč šote, preveč dušikovih gnojil za rast, mogoče celo kakšni hormoni??? . Sam sem Bluedrop tudi imel nekaj dni notri, vendar sem ga dal potem ven. Vse lončnice sem letos zadnji trenutek in zelo provizorično zaščitil. Postavil sem jih ob steno terase, zaščitil lonce/korenine, čez Pinkico in Bluedrop pa sem vrgel še eno tkanino (letni vrteks). Sedajle sem si ogledal stanje, Bluedrop je čisto malo prizadeta, Pink skoraj nič. Naj bi pa obe bili pol zimzeleni, listje naj bi pod vplivom večjega mraza odpadlo. Res je, realni rezultat zimovanja bomo pa žal videli šele spomladi, ko se bojo začeli napenjati brsti. Če se bojo :grin: . LP

ferdo36 je napisal/a:

Pri meni je Pinkica posajena zunaj,med odpornimi sortami pa ni videti pozebla.Devetega 12. ob 8h zjutraj je bilo -19,43 st.C.Če je to zdržala se naprej ni bati. Je pa lani Ozark blue precej pozebel,letos pa se je očitno aklimatiziral,pravočasno zaključil rast in odvrgel listje. Je pa škodljivo prepozno gnojenje dušikom,najkasneje konec junija in ne preveč.Z NPK pa potem,ko listje odpade. Sploh največkrat grešimo pri gnojenju.Borovnica je skromna rastlina zato je bolje,da kakšno leto sploh pozabimo gnojiti!

Igy je napisal/a:

No saj to se meni tudi dogaja, da jih zelo malo gnojim.

mfranc je napisal/a:

Ferdo36, tole se lepo sliši! Sicer pa so podatki za Pinkico relativno ugodni; naj bi zdržala v klima coni 5 ali 6. Cona 5 označuje najnižje temperature med -21 in -28 °C, cona 6 med -16 in -21 °C. Če bomo pazljivi s poznim gnojenjem in bo prišla v zimo z zrelim lesom, bo vse v redu, v večini zim.... Bluedrop je pa še neznanka http://www.raznolikost.si/starastran/prodaja%2008-09_files/usda%20zona.htm Ponekod se za geografsko označevanje krajevnih minimalnih možnih temperatur USDA cone delijo še na pol, recimo cona 5a in cona 5b. LP

Igy je napisal/a:

Pretiravanje z gnojenjem ( predvsm z dušikom) običajno privede do slabše kvalitete sadja.

ferdo36 je napisal/a:

Igi,če te lahko dopolnim:pretirano gnojenje z dušikom povzroča slabšo kakovost sadežev.dolge nedozorele poganjke,pozno dozorevanje in zimsko pozebo lesa! Vsa gnojila pa lahko povzročajo antagonizme tj.pomanjkanje enega elementa zaradi preveč drugega.Povsod velja pravilo:preveč dobrega lahko škodi. Vsem želim srečno,veselo in uspešno Novo leto 2013!

Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 07:04; skupaj popravljeno 1 krat