Tele pol  sončne dni sem izkoristil za posaditev dveh novih ameriških borovnic. Šle so na mesto, ki jim je bilo pred nekaj leti že rezervirano, pa se mi takrat ni dalo "komplicirati"  z izkopom in malo "zahtevno" pripravo prsti za borovnice. V bistvu, kot vedno, je sedaj odločitev padla zaradi več faktorjev, kot npr;
- obstoječe sadike Goji berry so s svojo "pojavnostjo" zelo odstopale od grmov Lonicere (majske jagode), s katerimi sem oblikoval strjeno vrsto ob gredicah. Goji se je preselil k obstoječi špalirni konstrukciji, in ga bom poskusil vzgajati v ploščati obliki, kot npr. tako rastoči grmi (malina robida, itd).
- iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več.
Zadnjič sva z g. Lavrincem malo debatirala o tem, zakaj se ljudje ne odločajo za vzgojo ameriških borovnic. Ker;
+
- tržna cena borovnic je zelo "stimulativna" praktično se jih ispod € 10 za kilogram ne dobi (me zanima ali ima tako ceno še kak sadež, ki se ga da vzgajati pri nas  ?). Sva malo kalkulirala - investicija se povrne že pri 1 - 2 kilograma plodov na grm!
- borovnice (tudi domače) so sadež, ki vsebuje veliko več antioksidantov kot ostalo sadje, med redkimi izjemami je aronija in goji berry
- am. borovnico še vedno ni potrebno toliko tretirati z kemijo, kot ostale vrste jagodičja. Seveda, več skrbi in zaščite imajo "velevzgojitelji", kot z vsako monokulturo.
- klima je pri nas skoraj idealna, dobijo pa se tudi sorte za primorsko klimo, ali pa čisto severno klimo.
Je pa v začetku, pri sajenju,
- ? z njo bistveno več dela z pripravo terena in pripravo ustrezne mešanice substrata, kot s katero koli drugo rastlino (približajo se rododendroni)
In je pošteno opravljeno delo predpogoj za uspešno rast borovnic, kdor misli, da se da kaj pogoljufati in delati po domače, ta bo lahko samo gledal, kako mu borovnice iz leta v leto hirajo.... .
Sajenje: za dve sadiki sem namenil prostor 2 x 1 m, razdalja 1 m med sadikami je kar primerna, ne glede na to da so med sortami dokajšne razlike v rasti; manj kot meter (0,8 - 0,9 m) pa je že skoraj preveč gosta, manj zračni grmi, manj sonca, več možnosti za bolezni. Izjema je ravno takale saditev v paru, medtem pa ko ene same borovnice ne priporočajo - bolje rastejo v grupi.
Odločil sem se za ti. visoko gredo, ki je vedno bolj popularna - praksa kaže, da so borovnice zelo občutljive za stalno močo - vlaga da, ne pa "noge" v vodi. Kot primer, profesionalci na Lj. barju jih imajo na dvignjenih gredah, obenem pa še vzdržujejo odvodne kanale (vzporedno z vrstami borovnic) za siguren odtok talne/viška vode.
Višina grede variira, "ta prave" so 0,4, 0,5 m, se mi pa zdi, da je 20 - 40 cm čisto zadosti za teren, kjer ni izrazite površinske vode.
Celo za zelo propusten teren bi priporočil 10 - 20 cm povišano gredo, bolje da se voda odteka na okoliški teren kot obratno. Kar se lahko zgodi ob ev. posedanju grede, kot posledica premalo potlačene zemlje in "izginjanja", mineralizacije organske snovi.
V praksi sem to videl pri prijazni vrtnarici na dolenjskem, kjer sem pofotkal tisto čudovito bugenvilejo. Borovnice so cca 10 cm nižje od terena, sem ji pa pozabil povedati, da se da grme fino, previdno potegniti ven in v luknjo dodati kisli substrat. Borovnice imajo zelo kompaktno koreninsko grudo, ki se ne razleti kar tako.
Sicer sem pa tako uspešno presajal odrasle azaleje, ki tudi držijo zelo kompaktno koreninsko grudo.
Uporabljeni materiali;
To je že moje tretje sajenje borovnic, poskušal sem najti nekako zdrave kompromise pri uporabljenih materialih, v smislu čim manj dela, čim ceneje, pa vendar z maksimalno dobrimi pogoji za pravilno, zdravo, hitro rast grmov. Nekaj sem našel doma, žaganje (6 vreč po 70 l) je še vedno zastonj.....
Kupil sem dve bale bele šote, 250 l, štiri vreče lubja (70 l, najcenejše za mulč), dve vreče kremenčevega peska po 40 kg.
Opis posameznih slojev, od spodaj navzgor, kot so označene na prečnem prerezu:
(1). Uporabil sem gornji sloj izkopane, zelo humozne zemlje, z dodatkom cca 1/4 vreče šote, 1 vreča žaganja, pol vreče peska, 300 gr žvepla. Žveplo za zakisanje "normalne" vrtne zemlje.
- Lahko bi bila katera koli mešanica zemlje, recimo gozdne (iglasti gozd ali vresje) in organskega materiala, razni deli iglavcev. Razmerje 50/50 je čisto OK.
(2). Domači kisli kompost (z veliko šote) - pripravljen za azaleje, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, pol vreče peska.
(3). 1/2 vreče šote, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, 1/2 vreče peska.
- Za plasti 2+3 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabila tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 40% iglavcev, 30% šote.
(4). Za neposredno okolje sadike ne varčevati!: 1/2 vreče šote = 125 l, 1/2 vreče substrata za azaleje = 10 litrov; 1/2 vreče peska. Ev. dodatek bi bilo žaganje 20 - 30%
Preverjeno, moje borovnice, posajene v čisto šoto so v enem letu naredile 1,0 do 1,5 m dolge poganjke! Torej maksimalno dober "štartni/rastni" substrat za prvi dve leti, potem se pa lahko (ko korenine pridejo do skromnejših plasti) rast umiri. Mislim, da se da tako malo pospešiti polno rodnost borovnice, ki naj bi nastopila nekje pri 6 - 10 letih.
(5). koreninska gruda: pri vseh variantah je fino, da je pod njo cca 10 - 20 cm najboljšega materiala
Nekaj podrobnosti:
- Robove/stene jame in delno dno sem ločil od zemljišča z trakom folije za ribnike, široke cca 0,5 m. Pred leti sem uporabil vrtnarsko prozorno folijo (tisto rahlo rumenozeleno, odporno proti UV žarkom) zaradi debeline sem jo zložil v tri plasti in še sedaj je ista!
- na dno izkopane jame sem potrosil 300 gr žvepla in nekaj peska, ter rahlo podkopal. Žveplo kot preventiva proti udaru talne vode iz spodnjih slojev, ter pesek za boljšo prepustnost. Pozor, žveplo ne sme priti v neposredni stik s koreninami!
- priporoča se dodajanje dušika v lesno maso, za pravilno razkrajanje lesne mase (drugače je dušik odvzet rastlinam); na 10 kg lubja, žaganja, iglic, vejevja, sem dodal 0,5 kg amonsulfata - to je počasi delujoči dušik, zasilni izhod je uporaba Ureje, rabi se je pol manj, je pa hitro delujoča in ni optimalna rešitev.
V sloj/substrat št. (4) nisem dodal dušikovih gnojil, ni potrebno, lahko bi celo (ob visokih temp.) povzročil škodljivo zimsko rast rastline.
- mešanje različnih materialov sem izvajal s "šaflomatom" (kot se je včasih ročno mešal beton), dva do trikrat vsak sloj.
- da se substrat ne bo preveč posedel preko zime, se splača material, nametan na gredo sproti močiti in tlačiti. sploh okrog koreninske grude, da ne bi pozimi ostala "na suhem". Pa previdno.
Porabil sem:
- približno 1 1/4 bale šote, brez domačega komposta bi jo 1,5 do dve bale
- pol vreče substrata za azaleje
- dve vreči peska
- dve vreči lubja
- štiri vreče žaganja
Nekaj mešanice je ostalo, za spomladansko dodelavo.
prečni prerez grede
težaško delo je končano....
del porabljenih "komponent"
domači kisli kompost je prišel ravno v prave roke
začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje
14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha |
, še zimske borovnice 
prej bi imeli borovničke 
dve odrasli borovnici Rancocas...
. Kaj naj rečem, pravi gurmani in gospodje, tudi po tleh ne pobirajo jagod, samo sveže jim grejo v r.. 
