Hmm.. lansko leto sem pred zimo postavil steklenjak v velikosti 1,3x1,3x1,3m za sadike Kupil sem rabljen dvoslojni termopan, za steho sem pa porabil dvoslojni polikarbonat. Ogrodje je leseno.
Zelo je zanimivo, zunaj je lahko tempertura -5°C v rastlinjaku pa je takoj 15°C če posije sonce.
Ta teden imam namen, da ga dokončno opremim z ogrevanjem in motorjem, da mi bo odpiral, če bo prevroče. Krmilnik sem pa naredil sam, ker malo štromam.
Ko bom dokončal lahko pripnem podrobnejši opis in slike.
če je sonce je v rastlinjakih ponavadi vedno toplo,problem je ponoči..
nxyz, menim da bi točkovno temeljenje povsem zadostovalo, saj na slednje ne boš montirala deset nadstropno in 138-tisoč ton težko jekleno konstrukcijo za nebotičnik Torej temeljčki 30x30 in globine cca 0,5 m bi morali opravljati svojo nalogo povsem OK. Govorim na pamet, po občutku. Pa v beton se naj zalije kakšne profile na katere se bo privijačila konstrukcija, sicer ga boste ob močnejši burji "podarili" sosedom.
Kar se tiče tlorisne površine, pa tudi višine samega rastlinjaka je že omenil Furman. Manjši, ko je volumen zraka v rastlinjačku, bolj izrazito nihajo razmere. Zlasti je težava temperatura, ki pa jo precej omiliš, če na rastlinjaku poleg bočnega zračenja izvedeš tudi strešno odpiranje na slemenu. (slednje lahko vidiš na kakšnih večjih rastlinjakih po vrtnarijah) V nasprotnem primeru, torej zgolj s stranskem prezračevanjem pri tleh se poleti v rastlinjaku, "v kupoli" ali pod streho ustvarjajo pogoji neznosne vročine ki neznansko žge in kuri rastline, "ujeta" vročina pa nima izhoda.
Konstrukcija. Kaj pa kakšna kovinska izvedba? Če izhajam iz sebe, je vedno desetkrat težje obnavljati kot pa malo bolj "resno" postavljati v samem začetku. Material se dobi v vsaki železnini, primeren les pa malo težje in še skozi več faz obdelave mora prepotovati, da lahko pričneš z izgradnjo.
Pritrjevanje polivinila. Si na to vprašanje tudi že mislila? Osebno menim, da je pol profesionalna izvedba z ustreznimi profili za vpenjanje folije zelo enostavna, predvsem pa vzdržna, zlasti ob kakšnih izrazitejših vremenskih preizkušnjah. (močan veter, veliko snega ...) Vse v odnosu do lesene konstrukcije, za katero si niti ne predstavljam kako pritrditi folijo, da jo sunki vetra ne prično trgati.
Več ko bo telovadbe ob postavljanju bolj trajna in ugodna bo muzika ob pobiranju pridelka. Vrtnar/ka pa .
Kompromisi pa so prav tako del življenja. Včasih celo ključni.
Kreativno odločanje ti želim in kakšno sliko v primeru realizacije.
Juglans, hvala za odgovor, najbrž bo res kar tako, več manjših temeljev. Bližje mi je les, sam izgled lesa, bolj naraven. Doma so mi predlagali železno ogrodje, ki se ga lahko z lesom primerno zakrije. No tudi les se dobi na vsaki žagi Pritrjevanje polovinila je na železni in leseni konstrukciji lahko enako, tudi z letvicami se ga da vpenjati.
Namesto polovinila sem imela v mislih že tudi valovite polikarbonatne plošče.
Težko se je odločiti kaj in kako, da bi bilo najbolje in vseeno ne pretirano drago. Že pri sami obliki, tunel, potem navipčne stranice, poševne stranice, enokapnica, dvokapnica..na koncu bo pa nekaj kar tako
Ta ameriški stil mi je všeč vendar ne bi pasal v našo okolico, čeprav katera plastiak pa paše...:
Se vam ne zdi, da les odvzame preveč svetlobe? Pri meni se je na vrtu občutno poznalo, ko sem imela ograjo iz širših lesenih desk z manjšimi presledki vmes. Ob ograji je marsikaj slabše uspevalo. Odkar imam žično, je veliko bolje.
Saj je res potrebno ob hudi vročini senčiti, ampak skozi senčilno ali protitočno mrežo prodre enakomerna svetloba na ves rastlinjak.
Jaz ga ne senčim nikoli. Tudi protitočnih mrež nimam. Vse kar naredim je,da redno zračim(odrolam ali zarolam stranski del). Je pa res,da pri nas ni nekih toč(do sedaj ni bilo) in da tudi vroče ni preveč,mogoče 14 dni poleti in to je vse._________________~~~~****~~~~****~~~~ http://poosmiinpol.blogspot.com/
Ograja iz lesenih desk je sigurno vzela veliko svetlobe, odvisno kako je nekaj narejeno, kako na gosto so leseni elementi in kako široki so. Sama lesena struktura rastlinjaka se mi zdi, da ne bi vzela preveč svetlobe.
Še eno vprašanje, kako bi vi naredili, da so stranice navpične ali malenkost proti notranjosti nagnjene, zaradi vetra me zanima? Rastlinjak bo v vsakem primeru ojačan bolj kot je treba le ta veter me skrbi
Pri tako majčkenih rastlinjačkih, kot bo tvoj je v resnici težko predvideti efektivno "diagonalo" ali oporo za bočne pritiske. Morebiti na zadnji steni, pri vhodnih vratih (spredaj) pa bodo diagonale skoraj pokončne in tako manj učinkovite. A bolje to kot nič, pa tudi gabariti rastlinjačka ne bodo nekaj pretresljivega v kar bi veter močno "zapenjal" . Mislim, da nagnjene stranice to težavo bistveno ne spremenijo. Menim. Je pa tako zasnovan rastlinjak morda malce prijetnejši na pogled, tako vsaj menijo nekateri. V skrajno skrajnem primeru (to se presodi na sami lokaciji na osnovi pogostih vremenskih okoliščin) je zelo pametno predvideti še kakšno dodatno oporo, ki se jo naknadno namesti v slabem vremenu. Zelo učinkovita vetrna ovira je živa meja (v tvojem primeru povsem OK), tudi če je visoka le 1m, za večje objekte pa meja iz nižjih dreves. Listopadne rastline so enako ali celo bolje primerne od zimzelenih. Bistvo je, da se veter "ujame" v vejevje, kjer najbolj oslabi in ne ustvarja vrtincev. Verjetno pa je ta opcija neizvedljiva zaradi prostorske stiske. (ugibam) Sam bi večjo težo problematičnosti pripisoval snegu. Na nagnjenih stranicah se ta ustavlja in v resnici precej pritiska na rastlinjak. To se sicer pojavlja tudi pri navpičnih stenah, vendar nekoliko manj. Iz previdnosti je pametno ob vsakem sneženju odmetati sneg še okoli rastlinjakov. V kontekstu tega je zelo ugodno, če je okoli rastlinjaka dovolj prostora za odmetavanje. V zimskem času je večkrat opaziti nesrečne situacije. Recimo "NE" podiranju!
Kupil sem rabljen dvoslojni termopan, za steho sem pa porabil dvoslojni polikarbonat. Ogrodje je leseno.
.
