Stran 2 od 61
Objavljeno: Ne Dec 09, 2018 3:16 pm
Napisal/-a brbr
Tajana, tudi jaz vrta ne prekopavam, že... Moram pogledati v vrtnarski dnevnik ... Tako rastline lahko rastejo nemoteno in mi (zaradi urejanja) ne hodijo na poto. Tudi mi na vrtu pridelamo takorekoč vso zelenjavo - seveda, če gre skozi leto vse tako kot treba. Če je tako, kupimo: kislo zelje in repo, peso in kumarice za ozimnico in papirke za ajvar. Pa seveda žita. No, našlo bi se še kaj, naprimer avokado. Zastirke je res vedno premalo, zato sem jaz našla pomoč v plevelih... Ob priliki povem več o njihovi vlogi v mojem vrtu.
Plamenka, hvala. Upam, da boš kdaj dopisala kako določeno stvar počnete pri vas.
Žlehtnoba, imaš povsem prav, da rdeči deževniki pomenijo, da v kompostu pretvorba še ni gotova. Res je tudi, da tile rdeči deževniki v vrtni prsti propadejo... Moje zgoraj opisano početje je bilo izdelava kompostnega kupa, ki ga bom do naslednje jeseni pustila pri miru. Do takrat pa bodo rdeči deževniki že zdavnaj opravili svoje delo in se (verjetno) preselili v sosednji kompostni kup, kjer bom od zdaj pa do naslednje jeseni zbirala organske odpadke.
Kar se mene tiče, vedno raztrosim povsem predelan kompost. Seveda razgradnja traja kar dolgo (danes odložene organske odpadke bom raztrosila po vrtu jeseni leta 2020 
), a Narava meri čas drugače od nas in jaz ji ne oporekam._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Ne Dec 09, 2018 4:45 pm
Napisal/-a pep
Pred mesecem smo nekateri na našem ECO vtrtu kar na debelo posipali s kompostom od gob. Vaše mišljeje?
Objavljeno: Po Dec 10, 2018 12:34 pm
Napisal/-a brbr
Jaz nimam izkušenj s to vrsto komposta._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: To Dec 18, 2018 10:34 am
Napisal/-a brbr
Ker na vrtu nimam plastenjaka, za vzgojo v zaščitenem prostoru uporabljam tri plastične "tople grede" postavljene na terasi. Preko zime v njih gojim solate za pomladansko rabo. Letos so, zaradi mile jeseni, že pred zimo odrasle. Tako ne vem, kako bodo prezimile. Za vsak slučaj sem jim že pred časom obtrgala zunanje liste. Tako so zdaj močno oskubljene, a zaenkrat še žive.
_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Po Jan 07, 2019 7:33 pm
Napisal/-a vodenka
Pep celo leto bos imel polno gob drugace bodo rastlince zeelo vesele tega komposta noro ti bo rastlo.
Brbr vao zelo mi je vseč ta varjanta kolobarjenja da ni vse tako strogo po prepisih ko ponavadi ne raste tako kot je treba in je potreba se dodajati hranilnih snovi to pa men ni naj bolj vseč.
Jaz imam se bolj razmetano kolobarjenje tako delam tri leta na njivi po tem pa močno pognojim z ulezanim gnojem in to v jesenskem casu da se še predela do spomladi._________________Najboljši prijatelj je vrt vedno tiho nikoli ti nereče žal besede.
Objavljeno: To Jan 08, 2019 12:35 pm
Napisal/-a brbr
O, vodenka, me veseli, da si spet med nami. To, da še ti, kot prekaljena obdelovalka zemljice, najdeš kaj korstnega v mojem pisanju, me pa sploh veseli.
Praviš, da ti vsake tri leta pognojiš. Če prav razumem, vso površino. Pri tem me zanima, kako potem uspevajo rastline, ki ne marajo gnojenja? Ali si opazila, da imajo kakšne težave (več škodljivcev, naprimer). kako se skladiščijo?_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Če Jan 10, 2019 4:32 pm
Napisal/-a brbr
Danes imam malo več časa. Tako nadaljujem s predstavitvijo mojega vrta in mojega vrtnarjenja. Trenutno je moje ukvarjanje z vrtom skrb za ptice in veverico, ki vsak dan nestrpno čakajo na hrano, v zavetju doma pa pregledujem semena in si zapisujem, katera mi manjkajo. Seveda pa vsak dan, ko grem na vrt nahranit živalice, pogledam, kako rastline prezimujejo, ob enem pa naberem zelenjavo za tekoče potrebe.
KAJ JE NA VRTU ČEZ ZIMO
Na vrtu čez zimo puščam vso zelenjavo, ki prenese zmrzal. Tako dve gredi zasedajo kapusnice in sicer:
- zelje – gojim staro sorto od Zufovega strica, ki po večini ne naredi trdih glav, a sta mi njegov okus in mehkost listov zelo všeč.
- glavnati ohrovt, naredil je lepe glave, čeravno so ga poleti na veliko obiskovali polži
- listnati ohrovt (Toskanc), je lepo naredil. Njemu razne požrešne živalice ne pridejo do živega,
- brstični ohrovt, naredil majhne bunkice in veliko mehkih brstov. Vendar pri nas vse pojemo…
- brokoli, kar naprej dela majhne glavice, ki jih sproti režem. Nekaj pa jih je šlo v cvet. Mislim pa, da je zdaj podlegel nizkim temperaturam.
- cvetače, s temi lepoticami še nisem na »ti«. Nekaj let jih sploh nisem več sadila, ker z njimi nimam uspeha. A ker imamo cvetačo radi, jo bom poskušala gojiti še naprej. Letos so bile rastline sicer lepe, a cvetove so začele nastavljati šele v novembru. V decembru sem vse porezala. Bilo jih je za eno kosilo.
Eno gredo zasedajo radiči. Sadim različne sorte. Letos jih je po saditvi kar nekaj propadlo (ali pa so bili pojedeni).
Pol grede zasedajo endivije. Po navadi sem sadila celo gredo endivije, a odkar imam v topih gredah na terasi zeleno solato, endivije ne potrebujemo v takih količinah. Pa tudi pozimi jo hitro ugonobi zmrzal. Endivije in radiče sem ob zadnji zmrzali pokrila z loki in kopreno. Zdaj so že zmrznile in ne bodo več uporabne.
Pozno poleti sem posadila tudi precej pora, a ga je (kot vsako jesen) napadla muha. Tako čez zimo ne bo uporaben. Spomladi pa bo na novo odgnal in bo služil za spomladansko prehrano.
Šele septembra sem posadila rumeno kolerabo, ki je še majhna in bo uporabna spomladi.
Letos sem se odločila, da bom vse površine, ki so bile jeseni proste zasejala. Tako sem posejala eno gredo špinače. Prvič sem jo sejala jeseni. Pretekla leta sem jo sejala vedno spomladi. No, letošnja setev ni uspela. Na gredi ni niti ene špinače. Ali ni kalila ali pa je bila pojedena.
Ravno tako sem prvič letos jeseni sejala Tržaški solatnik (tudi tega po navadi sejem spomladi). Sejala sem ga dvakrat, a na gredi ni niti ene rastlinice. Tudi, da bi vzklil nisem videla.
Posejala sem tudi veliko motovilca, ki prav tako ni dobro vzklil in ga je glede na posejano količino bore malo.
Kaj je vzrok slabi jesenski setvi, ne vem. Sumim pa ene majhne polžke s hiško, ki so se pojavili na vrtu (verjetno sem jih prinesla z njive). Mislim, da jim gre v slast tako motovilec, kot radič in verjetno tudi špinača.
Zaradi neuspelih jesenskih setev je kar nekaj gred praznih. S tem pa je siromašnejša tudi naša ozimnica. No, pa vseeno smo z zeleno zelenjavo dobro preskrbljeni. Kot solata se izmenjujejo: sladko zelje, radič, motovilec. Za popestritev pa imamo v shrambi kar precej kozarcev vloženega stročjega fižola in rdeče pese. Enkrat ali dvakrat v tej zimi pa sem nabrala tudi regrat.
_________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Ne Jan 13, 2019 5:24 pm
Napisal/-a vodenka
Brbr ja tiste rstline ki ne rabijo hlevskega gnoja to so solate ,korenje ,cesen cebula mi zelo slabo uspevajo .Moram tudi po veckrat posaditi in posejati cebula ima samo pridelek v listju je cebula zelo majhne debeline ,korenje ta je najhujsi problem je tenak dlakov in polno nekih zivalic med korenjm cesen ima debelino a ni za skladiscenje solata ima polno strun in nori samo v liste in zelo hitro gnije. Tako da tisto leto je zame slabo leto za te pridelke in seveda me tudi zelo izcrpajo k je potreba veliko truda vloziti v vanje._________________Najboljši prijatelj je vrt vedno tiho nikoli ti nereče žal besede.
Objavljeno: Ne Jan 13, 2019 5:29 pm
Napisal/-a vodenka
Ne vem kdaj si imela jesensko setev a zagotovo je vzrok v vlagi v jeseni vedno seješ ko je padavin vsaj en teden ali vec in bo uspelo .
Pri meni je bila jesenska setev sele v sredini septembra kjer je bilo kar nekaj dni vec dezja zelo lepo mi je vse uspelo._________________Najboljši prijatelj je vrt vedno tiho nikoli ti nereče žal besede.
Objavljeno: Po Jan 14, 2019 7:51 pm
Napisal/-a brbr
Upam, Vodenka, da imaš prav in za slabo jesensko setev niso krivi z njive uvoženi polžki.
Kaj si pa sejala jeseni?_________________naredimo svet lepši
