Mikoriza

[Danilo]

Malo sem zmeden z Figulino razlago. Da mikorizne glive v stopajo v celice rastlin? Najbolj znana mikorizna goba je Jurček oz vsi gobani. S svojim podgobjem se veže na korenine ustreznih dreves in tu poteka medsebojna izmenjava koristnih snovi. Očitno je več vrst mikorize in spet nekaj novega za branje. Nikoli konca učenja.

[metuljc]

Danilo, 4 tipi so. Najpogostejša, značilna za večino kopenskih rastlin (omogočila je prehod radtlin na kopno pred 450 mio let) je arbuskularna. Hife gliv prodrejo v celice korenin in v njih tvorijo drevesaste razrasti, kar enormno poveča izmenjalno površino med celico rastline in hifo glive. Druga je ektomikoriza, ko gliva ovija korenino, v same celice pa ne prodre. Posebni obliki sta še erikoidna, značilna za družno vresovk in ona, značilna za kukavičevke, kjer so hife ustrezne glive v bližini semena pogoj, da seme sploh kali. Seme je namreč povsem brez hranilnih snovi za kalitev in začetno rast kalčka. Odnos se seveda ohrani vse življenje kukavičevke.

[figula]

Danilo je napisal/a:

Malo sem zmeden z Figulino razlago. Da mikorizne glive v stopajo v celice rastlin? Najbolj znana mikorizna goba je Jurček oz vsi gobani. S svojim podgobjem se veže na korenine ustreznih dreves in tu poteka medsebojna izmenjava koristnih snovi. Očitno je več vrst mikorize in spet nekaj novega za branje. Nikoli konca učenja.

Tukaj se lepo vidi: endo gre v samo celico, ecto pa v medcelične prostore:
https://www.trifectanatural.com/wp-content/uploads/2022/02/endomycorrhizae_vs_ectomycorrhizae.jpg
https://www.researchgate.net/figure/Schematic-showing-the-difference-between-ectomycorrhizae-and-endomycorrhizae-colonization_fig3_303919396

[Danilo]

Hvala za razlage in delitev informacij. Neverjetno, kako je narava "organizirana". In uf, človek se gre bosti z njo!

[figula]

Danilo je napisal/a:

Hvala za razlage in delitev informacij. Neverjetno, kako je narava "organizirana". In uf, človek se gre bosti z njo!

Imaš prav! Še več - mikorizne glive so eden od petih trenutno znanih mehanizmov kako se rastline hranijo.

In človek si v svoji neskončni ošabnosti domišlja da ve kaj oz. katera hranila rastline rabijo in "kaj jim manjka". Le rastline same vedo, kaj v vsakem trenutku svoje rasti potrebujejo in to tudi sporočajo svojim mikrobom, s katerimi so skozi milijone let razvile uspešno sodelovanje.
Če pa teh mikrobov ni v zemlji (ker smo jih s svojimi nespametnimi dejanji ubili), se rastlinam slabo piše. Kličejo na pomoč in te pozive zelo dobro prepoznajo "škodljivci", ki so čistilni servis mame Narave. Pridejo in pospravijo.