| TANJA TT je napisal/a: |
   Takole nekako izgleda črn popek pod katerim je v steblu luknja in v njej gosenica  ,zadnja slika je slaba :( ,ni nobene odebelitve in to po moje ni tista osa, je verjetno kaj drugega :-? |
| Poezija je napisal/a: |
| Na moj način proti boleznim in škodljivcem. Dajmo vzet vse na smešni način, pa jih bomo pozabili in se posvetili cvetenju. 1.) Črna listna pegavost - black spot: ko začne, res napade in na koncu hoče biti glavna tarča pozornosti. (p.s. - ampak vrtnice so lepše, zato list odpade, ker ni šans)    2.) Ko Pepelka preveč kroži okoli -Pepelnata plesen  3.) Ojoj kaj pa hočejo te prozorne mehkobe verjetno narediti ''marmelado'' na naših prstih -Listne uši  4.) Joj je to en živčen stvor, na robu cveta sploh ne zna hodit, prevrača se na hrbet in potem lovi in išče oporo. Težko ga je slikat, ker šiba in preden izostriš sliko je že izven kadra. Za tiste ki ne vedo, to je rilčkar, ki žaga pecelj pod popkom vrtnice in noter v popek že prej zvrta luknjice in leže jajčeca.  Ne vprašajte če je ta preživel...Na manjši sliki luknjica na poopku od rilčkarja.   5.) Kdo je rekel fuj in pljunil? Pogledala se noter in našla tadva mala zelena debela črvička, beee   6.) Živalski vrt - razno: Polž varno skrit pod listom, male kobilice-rjave, že začejajo malo večje zelene, mladič zelene minice, črnega s pikicami je slikala že Mateja. Ta črna žuželka ki hodi po robu lista naj pa sama pove kaj je.           Velike mravlje z rjavo sredino in male hitre mravljice objedajo na veliko popke, bolj kot gosenice. Poglejte kaj so naredile - naj se javi če je bil kdo drugi. Luknja skozi - predor Markovec.. Sledi rjavi smrdljivec. Potem neka rjava buba, pa neke vrste muha, pa debela pajkovka,     7.) To je pa nekačrna žuželka, ki ima oranžne pike. A smo o tej pisali. Tiste tahude črne z rdečim trupom in ene črne z rumenim trupom so druge.  8.) Zavit list, noter gosenica, po opisu Vode je gosenica mogoče od žuželke Arge Pagona, sicer (še) nima črnih pik   9.) Gosenica, katero je opisala Voda, katera dviguje zadek, ampak kdo jo je izlegel?  [img]10.) Železa nikjer a vseeno rja... na prednji strani lista, spodaj pa oranžni prah.   11.) Že stara zareza, ki jo je napravila žuželka, da leže jajčeca vanjo, verjetno Arge Pagana. Veja normalno živi naprej. Tej zarezi z jačeci noter smo rekli kar ''ribja kost'', ker z jačeci tudi tako izgleda.  Vse to sem ujela v kratkem obhodu v nedeljo, ko se je nekoliko posušilo. Pa še ni vseh slik. |
| Garden-ja je napisal/a: |
| jaz mravelj na njej nisem opazila je pa res, da so bili vrhovi polni uši, uši pa privabljajo mravlje oz. jih imajo mravlje za "molzne krave". Jaz sem poškropila s sistemičnim insekticidom tako da imam zdaj mir, bom opazovala, če bodo popki še naprej obgriženi. Sta pa napadeni samo dve rugozi, ki sta tudi precej oddaljeni druga od druge. Jaz se bolj bojim, da je kakšna muha, ki sesa limfo, ker obstajajo. Informacij od drugih pa nisem dobila nobenih. Ti si prav videla mravljo, ko obgrizuje popek? Pri meni to izgleda takole:  |
| Jamain je napisal/a: |
| sarasara, poleg gosenic je zelo verjeten škodljivec tudi kobilica - te živalice so biblično nenasitne... In če gosenic nisi videla, ni nujno, da jih ni, saj se pogosto kam skrijejo čez dan in pridejo ven ponoči - tako kot kobilice. Če se ti zdi potrebno, lahko to vrtnico in morda druge, ki so v podobni nevarnosti, poškropiš s kakim sistemikom proti škodljivcem (izberi seveda takega, ki je selektiven za čebele, da ne boš delala škode tam, kjer se ne sme) - za razliko od kontaktnih škropiv, ki ubijejo le tiste žuželke, ki jih fizično zadanejo, se sistemiki vsrkajo v rastlino in so smrtni kar nekaj dni... Ne sliši se lepo, ampak včasih ni druge... Sicer pa tvoja požrta vrtnica po mojem ni izgubljena, če je bila prej zdrava, se bo gotovo obrasla. Glede potaknjencev pa se seveda strinjam z Garden-jo. Saj so res vrtnice, ki lepo rastejo tudi iz potaknjencev, ampak ni jih zelo veliko in nikoli ne veš, kaj te čaka... |
| Jamain je napisal/a: |
| Jup, Garden-ja, se popolnoma strinjam. Priporočam še Quadris, ki je tako proti plesnim kot proti pegavosti. Sicer pa katerakoli škropiva za trto pridejo prav. |
| 1vrtnica je napisal/a: |
Poezija, lahko potrdim tvoje ugotovitve. Tudi jaz sem škropila z NeemAzalom in odgnala s tem najprej vse uši. Potem sem pa presenečena ugotovila, da po nekaj dneh ne najdem tudi nobene male zelene gosenice več. Objedle so mi kar nekaj rastlin, eno angležinjo skoraj v celoti. Prej sem jih vedno odstranjevala ročno, čakala sem jih zjutraj in zvečer, ker se čez dan skrijejo. Zdaj pa je bil moj redni večerni lovski pohod nanje že dva dni odveč.  Upam, da bo tako ostalo. |
| Poezija je napisal/a: |
| Ne glede kaj se boš odločila preberi še na tej spletni spletni strani glede širokega spektra delovanje neem. Piše, da je tudi proti RJI. www.eko-vid.si In za vse tiste, ki želite delati z bio pripravki. Začnite zaupati. To je šele prvo pravilo. Drugo je vztrajajte in ponavljajte. Jaz bom seveda poizkusila, če bo kaj napadlo z rjo. Moje dosedanje izkušnje - samo pozitivne. Neem oil: ________ -škropila proti ušem in kot sem že pisala super deluje, ponoviš in pobije še nove. -škropila proti plesni, učinek takojšen za ne verjet ------------------------------------------------------------------------------------ Gornje škropivo iz neem oil mi zaenkrat super uspešno kaže tudi pri sadnem drevju. Ker sem pri breskvah in nektarinah škropenje zamudila je seveda nastopila breskova kodravost. Potrgala sem najhujše liste in škropila kasneje. Listi so se obnovili, redkokateri je samo malo zvit in breskve in nektarine bodo kot izleda obrodile in ostale gor. Pozabila sem omeniti še vinske trte, za katere mi je rečeno. Ne boš jedla grozdja, če ga ne boš škropila. Lani ga res skoraj nisem, ker so bile trte še mlade (in neškropljene). Letos so leto starejše. Ko se je začela bolezen u pršico sem jo takoj zaustavila s škropljenjem neem oil. Začeli so rasti samo še zdravi listi. Gor je polno grozdja in komaj čakam jutrišnji obisk očeta, da to vidi. Pogum, samo pogum. In ko bo uspeh boste še toliko bolj zadovoljni. Lp |
| Poezija je napisal/a: |
| Ja, če škropiš na 3 dni potem si pa pridna. Jaz nisem bila sem vse zamudila. Pravkar pa sem odkrila na pol objedenem stebelcu malo pod popkom tista dva mala črna osumljenca pod št. 1. Izgleda da to res ti delajo. Nimajo pa krilc, sedaj sem dobro pogledala. Plesni ni toliko na popkih bolj malo. Največ je teh zlomljenih stebelc tik pod popkom vrtnice kot na 1.sliki. |
| Poezija je napisal/a: |
| Veš kaj, najprej bom počakala jutrišnje predavanje. Potem bom poizkušala najti eno stran, kjer so bile slike teh rožnih škodljivcev in opisi, katero sem si tudi nekam shranila če se ne motim. Tiste črne pikice so tam nekje 2 mm velike in sem jo jaz našla v napol pojedeni luknjici na stebelcu pod popkom, blizu je bil še eden. Prej sem jih tudi videla še takih. Tisti oranžni je bil prej na zeleni glavici popka in nekaj sesal :-? , ali čistil? Ugotovila sem tudi da male 1cm dolge gosenice pojedo tisti poganjek zgoraj, ostanejo neke črne pikice. Ponavadi tam ne dobiš več nič. Prej sem našla to majhno kratko gosenico, ki izgleda bolj kot zelen črviček. Predvsem pa bom morala biti bolj ažurna in tako pridna kot 1vrtnica. |
| Mateja SG je napisal/a: |
| Jaz pa sem se danes po tednu dni ročnega uničevanja listnih uši, ki so se pojavile na mojih vrtnicah odločila da grem v napad proti ušem bolj oenzivno. Kupila sem naravno sredstvo Celaflor (Merkur), ker je pisalo, da uničuje listne uši, ščitkarje, kaparje, tripse, škržate in rilčkarje. Sem poškropila proti večeru, čez uro pa se je vlilo kot iz škafa, celo toča je padala kakšnih 5 minut. Upam da nisem špricala zastonj, bom videla jutri če je bilo kaj učinka. Sem pa opazila pred nekaj dnevi nekaj čudnega na listih nekaterih predvsem burbonk - kot bi bili ožgani. Na listih so se pojavile rjave pege, sedaj pa ne vem ali je bilo to od snega prejšnjo nedeljo ali pa je to že znak kakšne bolezni. Škropila sem sicer letos spomladi z bakrovim pripravkov, potem pred tremi tedni z Neemovim tonikom. Bom videla kako bodo se bodo vrtnice razvijale - danes sem opazila da na novih poganjkih teh znakov ni. Upam da jih razni škodljivci ne bodo preveč škodili, vse lanske sadike Petrovičk namreč kažejo na desetine popkov in jih bi bilo res škoda. lp Mateja |
| Poezija je napisal/a: |
| Sem vedela, da boš to dobro napisala, si pa res dobro vse zajela. Samo povdarila bi, da je za podlago rosa laxa rekel celo, da je najslabša podlaga za vrtnice. Garden-ja verjetno si mislila za drugo podlago Rubiginoso. Za multifloro sem ga jaz vprašala (jo imam doma) je rekel, da je v redu za nas, pri njih pa ne pride v poštev zaradi vetra, ker jo lahko izruva. To me je sicer zelo začudilo, si ne bi mislila, da je tako mogočna kot je multiflora lahko tako šibka pri vetru. Še sedaj mi ni jasno ali je poleg podlage Rosa Canina rekel še podlaga Rubiginosa toda katera jih je morje, kot tudi R.Canina, bi ga bilo dobro še enkrat vprašati. No jaz bom gotovo letos kaj cepila na bližnji grm šipka. Ko je prešel na škodljivce je bila prva slika vrtnice z ušmi in je rekel. Sedaj mislite, da so to sovražniki vaših vrtnic, na koncu predavanja boste videli da ni tako. In zakaj je to rekel? Ker je to lahko hrana dobrim žuželkam, ker lahko te žuželke naredijo tudi nekaj dobrega za nas, ko niti pomislimo ne. Veliko je namreč žuželk katere so koristne. Mi bi pa vse poteptali. Upam da bo Garden-ja našla kakšne slike teh koristnih živalic in ko jih bomo videli bomo rekli a ta je pa tadobra? V bistvu smo bili vsi malo presenečeni, da ne uporabljajo prav nobene zaščite. Mislila sem, da uporabljajo bio pripravke, ampak nič. Njihov cilj je ustvariti okolje, ki bo prijazno tako živalicam kot rastlinam. V bistvu bi človek moral (spet) spoznavati harmonijo v naravi, kjer je vse štimalo in kjer so naravne selekcije, kjer se nobena vrsta ne preveč namnoži. Vse to je opisoval Sepp Holzen v dveh njegovih knjigah. Če je še niste brali vam jo priporočam. V prvi knjigi, ki sem jo brala opisuje malo več življenjepisa in nekaj malega v praksi v drugi, katero pa še nisem pa je baje bolj konkretni praktični prikaz ustvarjanja harmonije v naravi na naravni način. Ta knjiga je meni osebno odprla obzorja v smeri, da je treba opazovati naravo in se od nje učiti. Od takrat naprej gledam tudi jaz drugače na vse skupaj. Npr. tam kjer raste akacija raste ob deblu večji regrat, večje jagode, ob skali enako itd. Pisal je tudi o škropivih kaj je bilo, ko ni škropil in kaj se je obrnilo na glavo, ko je začel škropiti sadno drevje. Če ubijemo nekega sovražnika, se lahko pojavi še v večjih količinah. Vedno narava vrača udarec, kakorkoli obrnemo. Vprašanje pa je ali mi lahko na našem vrtu, ki je lahko tudi majhna površina ustvarimo tako simbiozo, če pa je vse okrog njega po starem. Po moje zelo težko, ampak dovolj zagreti bodo poizkusili. Zato je treba predvsem množično spremeniti pogled na vse skupaj in začeti spoštovati naravo. Ne bo takoj rezultatov. Prvo leto, ko je ta vrtnarija na Nizozemskem prešla na naravno vzgojo vrtnic je bilo drugače kot sedaj. Za ta prehod rabi neki čas. Pravkar sem prebrala v sveži knjigici od Matjaža Kmecla v odstavku, kjer omenja Kordesovo žlahtniteljsko hišo. Ob obisku DLVS so bili tudi v tej hiši in Thomas Proll je rekel, da so polja na katerih raste vsaj pol milijona vrtnic nehali škropiti leta 1990 (deloma že prej, tako kot tudi Meilland). V začetku je bilo na njih videti le kak otoček zdravih rastlin. Te, katere so takrat kazale znake odpornosti, so bile kasnejši izbrani material za nadaljne delo. Glede predavanja sem tudi jaz zelo zadovoljna, upam samo da bomo sledili temu zgledu. Očitno so rezultati te vrtnarije zelo dobri, saj je rekel, da redko kdaj vidi kako živalico na vrtnici in takrat skoči po fotoaparat... |
| 1vrtnica je napisal/a: |
| Super ste tole zapisale in zelo mi je žal, da nisem mogla biti z vami. Tole bi bilo vredno poti iz Mb na obalo. Tudi jaz že nekaj časa razmišljam o tem, kako namesto zdravil za bolezni vzpodbuditi naravno odpornost vrtnic. Prepričana sem namreč, da mora to funkcionirati podobno kot pri ljudeh - lahko krepimo odpornost organizma ali pa se zdravimo potem, ko že obolimo. In tudi, ko že obolimo, se lahko zdravimo n.pr. z antibiotiki ali z naravnimi zdravili. In kljub temu, da dosti sploh milejših bolezni lahko pozdravimo brez antibiotikov, se še vedno zatekamo k njim. Tako je krog bolezni sklenjen, saj sami sebi uničimo naravno odpornost. Tako ravnanje pripisujem delno vzgoji, delno pomanjkanju znanja, delno komoditeti, saj je lažje vzeti zdravilo ali dve kot pa nekoliko dlje delati na pridobivanju odpornosti, delno pa tudi prenašanju odgovornosti za zdravje na zdravnika, češ, on že ve, namesto da bi si priznali, da smo za svoje zdravje odgovorni sami. Kakorkoli, da se preveč ne razpišem na to temo, po mojem se da podobno doseči tudi pri vrtnicah. In tole predavanje je šlo točno v to smer. Nisem vedela za to vrtnarijo in za tak način vzgoje vrtnic, bom pa poiskala še kaj več informacij na to temo. Vsekakor bom še naprej vztrajala pri mojem poskusu zaščite vrtnic, saj sem zdaj še bolj prepričana, da to gre, le način je treba najti. |
| Poezija je napisal/a: |
| Čisto slučajno sem kontaktirala našega predavatelja v Strunjanu (beri nekaj postov višje) iz NL Hansa, če ima eno vrtnico. Nisem pisala kdo sem, samo podpisala sem se z imenom in priimkom. On me je očitno takoj prepoznal in začel pismo tako. Draga P., lepo te je slišati spet. Najprej še vedno delamo na vašem Tolkaču (tisti mali črn hrošček, ki žaga popke). Edina solucija katero imam do sedaj je, da obstajajo posebne nematode za ta problem. Prodajajo jih v Nemčiji in Nizozemski. Ampak nisem zadovoljen s to razlago. Mora biti najmanj en sovražnik - osa, da bi rešila problem. Pozdravi tvoje (rožne) prijateljice pri vas! Topel Pozdrav, Met vriendelijke groet, Hans van Hage Rozenkwekerij de Bierkreek |
| TANJA TT je napisal/a: |
Letos so vrtnice še posebno občutljive na črno listno pegavost, vsaj po mojih opažanjih,in mislim si, da zaradi hitre rasti, kajti v zadnjih 10 dnevih so naredile več, kot pa prej v enem mesecu,pa še tako toplo je naenkrat,torej bo že kar čas, da se jih pošprica,jaz sem že  |
| Poezija je napisal/a: |
| A tudi pri tebi? Letos je vse to zelo nenavadno in čudno. Jaz to povezujem z prenizkimi temperaturami in žledjo, ko so listki poganjali, kajti samo tisti listi so prizadeti. Drugi novejši so zdravi. Tiste vrste katere so nagnjene k črni pegavosti so jo dobile , pri ostalih pa so se listki samo posušili in odpadli. Problem pa je da se sedaj črna pegavost širi še naprej Rimosa je prav boga, saj je prva poganjala in je zato najbolj prizadeta. |
| Poezija je napisal/a: |
Naredila sem obhod okrog vrtnic, da bolj natančno preučim kaj se sploh dogaja letos. Potrjeno je tudi z moje strani, da za črno listno pegavostjo obolevajo stari listi iz lanskega leta, običajno zadnja dva ali trije najstarejši. Pri Rimosi se to širi naprej. Moj gnoj očitno ni bil kriv za to. Dokaz Alchymist, kateri je pognojen z konjskim kompostom in ima veliko black spota. Ogromno je šipkove rje, katere nisem imela nikoli na vseh treh grmih Abraham Darby ter sedaj še na Pat Austin in še kateri. AD je tako zelo prizadeta, da je prav uboga. Moram ji obrati liste in jo poškropiti z raztopino vodikovega peroksida ter pobrati vse obolele liste. Letos bodo bolj gole veje. Prebrala sem, da se ta rja razbohoti v hladnem vlažnem vremenu in spet smo pri tisti zmrzali- žledi in časom kakšen dan pred njo. Če se prav spomnim je bila žled 24.03. Spomnim pa se, da je bil kakšen dan dva ali teden pred tem, ko so bili moji sejanci zunaj in so dobili pike po listih. Ampak takrat vseeno ni bilo tako zelo mrzlo, da bi jih tako prizadelo. Glede na to, da je prizadelo tudi odrasle vrtnice (govorim že pred žledjo) se sprašujem kaj je bilo v tem rahlem (kislem ?) dežju oz. vlagi. Zanimivo je to kar se mi je pravkar posvetilo. Alcymist ima black spot, moj rumeni sport Alchymista pa je popolnoma brez bolezni. Zakaj mislite. Po moje zato, ker je bil v loncu in sem ga tiste dni umaknila pod streho, zaprto, stekleno teraso. Mislim da to zelo veliko pove. Tudi moji sejanci so imeli neutralno zemljo, neoobolelo, razkuženo. Nekaj je padlo na liste. Letos je tudi izredno veliko teh malih gosenic belih, nekaj cm velikih ki žrejo popke in so v neki slini, pa neke črne pikice kot kakšno blato in noter te male gosenčke bele kot 2m črviček. Pa malo večje debele gosenice, ogromno uši in nekateri prevrtani popki Eyes for you. Že lani sem opazila da so tej črvički nori na to vrtnico. Moram namazati popke z močno koncentracijo neem oil, da jih odžene. Pepelnate plesni je največ na Baron G.D.Ain in zanimivo lani jo je imela Crocus Rose veliko, letos se drži zaenkrat odlično. Videla sem enega rilčkarja in kar nekaj prelomljenih popkov. Garden-ja tudi jaz imam nekaj proliferacije in (Louise Odier) mali pol zmaličen popek, tudi na kateri drugi. Zanima me ali je z vsem tem prizadeto samo območje na našem koncu ali tudi na goriškem koncu in kje drugje? Na moj način proti boleznim in škodljivcem. Dajmo vzet vse na smešni način, pa jih bomo pozabili in se posvetili cvetenju. 1.) Črna listna pegavost - black spot: ko začne, res napade in na koncu hoče biti glavna tarča pozornosti. (p.s. - ampak vrtnice so lepše, zato list odpade, ker ni šans) 2.) Ko Pepelka preveč kroži okoli -Pepelnata plesen 3.) Ojoj kaj pa hočejo te prozorne mehkobe verjetno narediti ''marmelado'' na naših prstih -Listne uši 4.) Joj je to en živčen stvor, na robu cveta sploh ne zna hodit, prevrača se na hrbet in potem lovi in išče oporo. Težko ga je slikat, ker šiba in preden izostriš sliko je že izven kadra. Za tiste ki ne vedo, to je rilčkar, ki žaga pecelj pod popkom vrtnice in noter v popek že prej zvrta luknjice in leže jajčeca. Ne vprašajte če je ta preživel...Na manjši sliki luknjica na poopku od rilčkarja. 5.) Kdo je rekel fuj in pljunil? Pogledala se noter in našla tadva mala zelena debela črvička, beee 6.) Živalski vrt - razno: Polž varno skrit pod listom, male kobilice-rjave, že začejajo malo večje zelene, mladič zelene minice, črnega s pikicami je slikala že Mateja. Ta črna žuželka ki hodi po robu lista naj pa sama pove kaj je. Velike mravlje z rjavo sredino in male hitre mravljice objedajo na veliko popke, bolj kot gosenice. Poglejte kaj so naredile - naj se javi če je bil kdo drugi. Luknja skozi - predor Markovec.. Sledi rjavi smrdljivec. Potem neka rjava buba, pa neke vrste muha, pa debela pajkovka, 7.) To je pa nekačrna žuželka, ki ima oranžne pike. A smo o tej pisali. Tiste tahude črne z rdečim trupom in ene črne z rumenim trupom so druge. 8.) Zavit list, noter gosenica, po opisu Vode je gosenica mogoče od žuželke Arge Pagona, sicer (še) nima črnih pik 9.) Gosenica, katero je opisala Voda, katera dviguje zadek, ampak kdo jo je izlegel? [img]10.) Železa nikjer a vseeno rja... na prednji strani lista, spodaj pa oranžni prah. 11.) Že stara zareza, ki jo je napravila žuželka, da leže jajčeca vanjo, verjetno Arge Pagana. Veja normalno živi naprej. Tej zarezi z jačeci noter smo rekli kar ''ribja kost'', ker z jačeci tudi tako izgleda. Vse to sem ujela v kratkem obhodu v nedeljo, ko se je nekoliko posušilo. Pa še ni vseh slik. |