Stran 2 od 2
Objavljeno: Pe Sep 06, 2024 9:20 pm
Napisal/-a juglans
... se posipam s pepelom.
V spominu ga imam kot malo neugodnega ob kakšnih neljubih dogodkih, vsaj v primerjavi s floksi, avbrecijami, nageljni, saxifragami ipd.
@muha
Ali lahko malo opišeš kako neguješ to brežino in omenjani iberis, tako malo za predstavo kaj to prinese s seboj in kakšni so rezultati (zaželjeni tvoji kritični pozit./negat. komentarji, ...)
- trajanje rastline na tem mestu in izgled ali forma tekom te dobe (pleša na sredi blazine, sosedov kuža stopi na sredo, ...)
- morebitno pomlajevanje, če ...
- plevel, sploh koreninski
- košnja v bližini
- sušna leta
- če imaš še sama kakšno opazko
Upam, da te ne gnjavim, ... vsaj s parimi besedami.
Objavljeno: Pe Sep 06, 2024 10:27 pm
Napisal/-a muha
Nega - heh, na kratko: minimalno
Populim kak regrat, osat, petoprstnik, jagode, ker se samo razpredajo, rodijo praktično nič, kakšen šop trave .... Večinoma takole mimogrede, ko mi ravno pridejo pred oči. In vsako leto obrežem sivko. In po potrebi porežem odcvetele cvetove ostalih cvetočih rastlin.
Gnojenje: nič
Zalivanje: samo, če par tednov ni dežja, letos nič
Zasaditev: sadila sem vse sorte, kar je preživelo živi naprej, kar je preminilo ne nadomeščam (saxifrage, floxi, avbrecije, karpatske zvončnice, planike, avriklji in verjetno še kaj, kar mi je ušlo iz spomina). Ostale so krvomočnice, jesenske astre, iberisi, homulice, prezimna fuksija, sivke, volnati čišljak, žajbelj; Aja, pa ena zaplata avtohtone pomladanske rese, ki se intenzivno širi. Na konici trikotnika blazinica rožnatih nageljčkov in relika, prinešena iz narave. V pretežni senci pa še debelačka, irisi in hoste. Kot podrast, ki jo je treba še najbolj pleti pa žlahtnjene vijolice. Te moram nujno občasno razredčiti.
Levo zgoraj je grm avkube. Vse to, kar je vidno na fotografiji, vztraja in se razrašča že najmanj 10 let, iberis in homulice pa kakih 30 let. Iberis se počasi a vztrajno širi v škodo homulice.
Lega strma, vzhodna na severni strani hiše, zemlja odcedna peščena ilovica.
Kužki strmine ravno ne ljubijo, pleš ni, razen letos en krogec, kjer so si ose v greniku naredile gnezdo in smo jih "prepodili". Pri izboru zasaditve mi je bilo glavno merilo, da rastišče rastlinam ustreza. Potem že same skrbijo zase.
.
Objavljeno: Pe Sep 06, 2024 10:56 pm
Napisal/-a lpmami
Muha, kakšne barve pa so jesenske astre?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Pe Sep 06, 2024 11:36 pm
Napisal/-a copatka
Muha, kako lep kotiček je tole! 
_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Objavljeno: So Sep 07, 2024 8:35 am
Napisal/-a muha
lpmami: svetle modro-lila. Nekaj takega.
copatka: res mi kar srce zaigra, ko ga gledam. Sploh glede na to, kako nezahteven je.
Objavljeno: Ne Sep 08, 2024 6:49 pm
Napisal/-a mfranc
| muha je napisal/a: |
Če je ne dobiš na trgu, ti jo jaz napulim. Razrašča se počasi, a vztrajno. Če želiš imeti kmalu pokrito zemljo, jo moraš že v začetku kar gosto nasaditi. Sajenje bi ji bolj ustrezalo sedajle jeseni, ker zgodaj spomladi že zacveti.
TALE pri Strgarju bi morala biti prava.
Tale pa ne: Opaziš razliko? Ta druga pride višja in bolj razmršena. |
Razlika je res očitna! je tvoja bolj podobna - kateri? 
Sicer pa, ena čisto na soncu, druga večinoma v senci ...... 
Jaz bom še malo "povagal", kaj in kdaj se mi bolj splača saditi; spomladi, ali sedajle, ko se še malo ohladi ...
Tamle skrajno desno, se moj hribček strmo spusti proti ograji, sedanje šavje jo je preveč senčilo in je les že načet. Tam bom dal maksimalno nizko rast.
Tvoj grenik pa je res zanimiva rastlina in kandidat za jesensko saditev.
Mimogrede, sem pa tule, na mojem kuclju, doživel malo zanimivost. Ko sem krajšal lovorikovec, sem približno v tej fazi opazil nekaj, kar ne vidiš vsak dan. https://ibb.co/0sKCYfZ
Spajanje, nekak bypass med vejami https://ibb.co/YTQx47Y https://ibb.co/h7M2qgG
Na spodnjem spajanjem je dobro vidno, da sta se medsebojno zaras(t)li dve veji, ki sta se križali.
Zgornji spoj je bolj zanimiv, jaz skoraj ne vidim kako točno sta veji "zlepljeni". Tega še nisem videl, se to dogaja pogosto, ali pa je mogoče to le pri specifičnem drevju;
bolje grmovju z gostim rastjem?_________________mfranc
Objavljeno: Ne Sep 08, 2024 7:13 pm
Napisal/-a muha
mfranc: ta, ki ti jo ponujam, je taka, kot Strgarjeva.
Imam tudi ono drugo. En šop na soncu, enega v senci, razlike v rasti ni nobene.
Spoji: takega, kot je spodnji, sem že videla v gozdu, na bukvah, gabrih ... , a zelooo redko. Pri onem zgoraj pa gre izgleda za "samocepljenje". . Ne, česa takega pa še ne.
Objavljeno: Po Sep 09, 2024 8:31 pm
Napisal/-a mfranc
Vidiš, narava nas vedno preseneča s svojim znanjem 
._________________mfranc