JOSIP ROGIN, Hrvatska Potopis, občutja in vrtnice
Prišel je trenutek, ko sem začutila, sedaj je pravi čas. Odločila sem se, da ga obiščem v sredo. Ne vem sicer, zakaj sem imela tako močan občutek, da to moram storiti prav sedaj, ampak izkazalo se je za prav. Ni mi bilo žal prepotovanega časa, nasprotno prišla sem domov z močnimi občutki vsega videnega in slišanega. Bilo je veliko premalo časa za kaj več. Vedela sem, da ne bom izvedela veliko novega, kar preprosto ne bo dovolj časa. Bilo bi mi dovolj, če bi en teden prihajala k njemu, mu okopavala vrtnice v zahvalo in ga poslušala, poslušala. Ampak vedno človek nekaj odnese s seboj in jaz mislim, da sem glavno misel odnesla. En delček tega prenašam tudi vam. Ob 5.30h sem se iz Kopra z vlakom odpeljala v Zagreb. Prejšnjo noč sem spala samo 3 h, zato sem bila zjutraj še zelo zaspana. V Zagreb sem prispela ob 10.35, ter počakala na vlak do Sesvetskog Kraljevca, ki je 16 km oddaljen od Zagreba.Izstopila sem na postaji in se odpravila peš po napotkih g.Josipa, kateri mi je dan prej na hitro povedal pot. Po približno 15 minutah hoje sem ga našla na poti proti njegovem domu, kjer je klepetal z sosedo. Ko me je videl, sva se kar gledala in me je vprašal: Ste vi …..? Nasmejala sva se in si stisnila roke. Zdravstveno ni bil v najboljšem stanju, a vseeno si je vzel čas zame. Zaradi tega sem se čutila celo malo krivo, a mi je rekel, da bi mu bilo drago, da se seznani z mano in zato je kljub vsemu vztrajal da pridem. Pripeljal me je do manjše hišice, ob kateri je manjše polje nasada vrtnic, ki so namenjene prodaji – kot rezano cvetje. Presenetila me je živahnost barv vrtnic kljub vročini ter zdravje. Sicer jih morajo tretirati proti boleznim, tako proti ušem, kot tudi drugim boleznim. Bilo je že precej vroče zato me takoj peljal po nasadu in mi pokazal nekatere svoje in tudi ostale vrtnice, ter povedal kakšen ščepec, ki se mu je utrnil.
Ima 20 svojih vrtnic od katerih je nekaj sportov in nekaj križanih. Nekaj njegovih vrtnic: Moonlight Niagara, Bistrica, Velika Gorica, James Smail, Contesa Dora, Kraljica Marija (ni čisto njegova ampak uvrstil jo je med hrvaške vrtnice zaradi zgodovine), Kristov Jubilej 2000, Porečanka, Slavoljub Penkala, Tanžet, Vanja, Zagreb 900, Josip Rogin, Sv. Martin, Tatjana Holjevac...
http://www.porecanka.com/hrva%20ru.html
Zagreb 900, zanimiva, črtasta in kako diši!
in še en prekrasen popek
Tatjana Holjevac
Alisa oz. Elisa (ne vem kako napišejo oni originalno)
Kraljica Marija [/img]
Slavoljub Penkala
Sv. Martin
Tanžet
In ena izmed ostalih, katera ni njegova, a je pri meni pustila zelo močen pečat: Vol de Nuit, lavanda barve, ne blede in kakšen vonj. Takoj ko sem jo povohala mi je prišla misel - ima dve vrsti vonja. Ne znam vam opisati.
Vol de Nuit
Že dva meseca pred prihodom sem si veliko prebrala na internetu o g. Rogin-u. Tudi to, da je vrtnica Kristov Jubilej 2000 sport in je edini, ki ni nastal pri njem doma. Ta vrtnica je rastla zapuščena ob nekem zidu. Izkopal jo je, presadil doma, jo pognojil in dobro si je opomogla. Izkazalo se je, da gre za sport Glorie Dei – z drugim imenom Peace. Ima zelo zanimive rdeče črtice. Neverjetno se mi je zdelo, da so jo poizkušali neuspešno lansirati v prodajo pri različnih vrnarskih hišah po Evropi. Res mi ni jasno. Meni ta vrtnica ne da miru!
Kristov Jubilej 2000
Kasneje sta me z njegovo sopotnico Ano, zelo prijetno žensko, sedemdesetih let, a neizmerne mladosti oči in lepega obraza, odpeljala v njihov mali, a zelo prijetni dom. Z njima sem se takoj počutila zelo domače. Kaj naj vam sploh najprej napišem kaj smo govorili? Iz povedanega sem si takoj ustvarila sliko, da je g.Rogin v življenju naletel na mnogo ljudi, ki so ga izigrali. Tudi okrog vrtnic. In zato sem vedela, da sem bila tudi jaz v začetku na tapeti. Verjetno mu je v misli prihajalo, kdo je ta, kaj hoče od mene, kakšne koristi. V sebi sem se smehljala, saj sem vedela, bo že prišel sam do zaključka. Človek kot je on enostavno ni navajen, da koga zanima to, kar zanima njega. Njegova okolica in država verjetno premalo ceni, kar je ustvaril. Toda v življenju je vedno tako, da določene stvari imajo vrednost zate. Najpomembneje je, da delaš nekaj kar ti daje veselje. Njegovo ukvarjanje z vrtnicami je vezano na njegovo življenje, kjer se je rodil. V stari graščini grofov Zrinskih, kjer se je rodil, so ga že v otroštvu obdajale dišeče burbonke. In ti vonji se niso izbrisali iz glave. Navajeni smo, da vrtnice za rezano cvetje ne dišijo. Njegove v veliki večini dišijo, nekatere bolj nekatere manj. In tukaj jaz vidim razliko in kakovost. Pokazal mi je na hitro svoj pribor za žlahtnenje in povedal način sejanja. Potrdilo se je moje nagibanje k sejanju takoj iz šipka. Tudi on namreč pobere šipke tam oktobra, novembra in jih TAKOJ poseje v zemljo v pripravljene sejalne zabojčke (ali iz desk zbite ali obdane z opečnatimi zidaki direkno na vrtu zunaj. Okvir iz desk ali zidakov je okrog 50 X 70 cm. Seveda pa je to odvisno od količine semen. Obvezno zabojčke pokrije s steklom – to zelo izboljša kaljenje. Take zabojčke sem videla tudi na spletnih straneh RHA in jih uporabljajo tako v Ameriki, Australiji itd. Vprašala sem ali se ne boji zmrzali. Očitno to steklo zadrži mraz. Sicer pa sem brala celo, da zmrznjena semena iz skrinje lahko kalijo!? Torej kaljenje je na tak način nekje v marcu. Prej se seveda semena namoči. Še isto poletje jih precepi na divje podlage in jeseni pognoji. Vprašala sem ga, kdaj vidi da je roža dobra? Rekel je, takrat ko ima prvi cvet malo več cvetnih lističev (več kot 5). Koliko bi ga še želela vprašati...Nanesel je pogovor na moje sejance in ko sem povedala, da ni sejanec The Fairy nič posebnega, ker je preveč podoben The Fairy je rekel nikoli ne smete tako govoriti o svojih vrtnicah. Res je! Ampak on ne ve kako jih imam rada. Kako vsak dan hodim k njim in jih božam s pogledom, ne glede kakše so. Saj v resnici so mi vse lepe, ne glede kakšno vrednost imajo za druge. Hotel mi je dati zadnji izvod svoje knjige -Knjiga o Ružama, a sem jo želela kupiti, saj kdor zasluži mora biti poplačan. Napisal mi je posvetilo, dal mi je tudi dve njegovi knjižni deli.
Morala sem že gledati na uro, kajti čakala me je pešpot do postaje ter prevoz z vlakom do Zagreba in nato odhod ob 18.14h za Ljubljano. Tako sem morala po štirih urah in pol druženja že na pot. Bilo mi je tako prijetno, da bi še ostala. Prijateljsko smo se pozdravili in zaželeli srečo.
Gospa me je hotela pospremiti a sem znala pot. Pot nazaj mi je bila jasna v glavi, ampak po par sto metrih se mi je v glavi dogajal film in napisi Kristusov jubilej 2000 mi je plesal noter. Pa njegov glas pa vrtnice in vse skupaj. Čisto sem bila zatopljena v razmišljanje, ko sem videla, da sem šla mimo odseka. Tam nekje je bila trola. Imrovizirala sem odhod do Zagreba s trolo, v Zagrebu pa še z tramvajem do glavnega kolodvora. Tam čakanje in nato vožnja do Lj. Tam spet čakanje in vožnja do Kopra z kombijem. Doma sem bila okrog 22.30. Polna vtisov in poplesavanja vrtnic.
Ob odhodu mi je gospa poklonila velik šop vrtnic in jih zavila v moker papir in cunjo. Povedala mi je, kako naj jih oživim doma. Tako zelo me je s tem šopkom očarala in ganila. Že v kombiju domov sem kukala v razkrit papir šopka in božala cvetove. Bili so že malo uveli. Konec koncev traja potovanje v eno smer 5.30h. Te vrtnice so v meni vzbudile veliko ljubezni. Oči so se mi zapirale od nespanja, a bila sem srečna v sebi. Tako topli ljudje in tako preprosti. In tako poseben, karizmatičen je ta človek, ta Josip Rogin, blizu mi je. Tako posebne tudi njegove vrtnice, jaz jim pravim z dušo in tako posebna misel, ki jo je izrekel on in se mi je tudi meni, že pred obiskom motala po glavi. ''Če hočeš dobiti res posebno vrtnico, moraš priti do res posebnega, redkega, malo znanega starša...'' Že sedaj vidim, da bom drugo leto že zelo izbirčna in stroga do svojega žlahtniteljskega cilja. Ne bo mi več dovolj križati Austinove vrtnice. Med seboj jih že sedaj sploh ne križam, ker bi bila to dobesedno kraja genetskega materiala Austinu. To je moj moralni del, tako čutim in mu bom sledila. Že sedaj vidim pri žlahtniteljih razlike. Nekateri gredo od začetka, začenjajo pri divjih vrtnicah in želijo vzgojiti svojo linijo. Moja izbirčnost se je s tem obiskom zgodila celo prehitro, a sledila ji bom, ker mislim, da je tako prav. Preveč je že prepodobnih vrtnic – vseh tistih, kateri žlahtnijo z Austinovimi je vse rumenkasto bledo oranžne barve ali temnejše magenta, ampak tako enako. Ena se imenuje tako, druga malo drugače. Kje je smisel? Smisel pa dobi pomen, ko gre za svežino in nekaj novega, vedno je novo vir zanimanja pri vrtnicah in povsod drugje. Rekel mi je še: ''Če imaš poseben občutek ko vohaš dišeče vrtnice in ti to veliko pomeni, če te močno prevzema njihova lepota, potem boš dobila svojo vrtnico. '' Strinjala sem se s tem in še dopolnila: ''Vem, da jo bom dobila...''
Danes zjutraj, ko sem se zbudila sem takoj odhitela k vrtnicam, ki sem jih pustila zunaj na nočnem malo hladnejšem zraku. Oživele so in kot da bi mi hotele povedati. Sedaj nas poglej – oživele smo zate... A ne samo zame, prenašam jih v sliki tudi vam.
|