Oenothera biennis - dvoletni svetlin

[greeny]

Hvala za odziv. Se slišimo jeseni, če mi ne uspe do njega=)

[doli]

Trajni svetlin, male pritlikave rozete se neutrudno širijo, nizek, jeseni zelo lepo obarva liste.

[voda]

svetlin- Oenothera- , rod iz družine svetlikovk z ok. 200 vrstami, predvsem v izventropski Ameriki, samo nekaj vrst v Evraziji: zelnate rastline, trajnice ali polgrmi s premenjalnimi listi in rumenimi, rdečimi ali modrovijoličastimi, rtudi progastimi ali pegastimi zalistnimi cvetovi, ki jih oprašujejo noćni metulji.
Znana vrsta je rumenocvetni dvoletni s. (Oenotohera biennis), ki izvira iz S. Amerike. Včasih so ga v Evropi sadili kot koreninsko zelenjavnico, potem pa je podivljal in raste predvsem na neobdelanih površinah. Druge vrste so okrasne vrtne rastline. (DUDEN)

pri sosedi visok svetlin, dvoletni, 1,70m, grm, popki in cvetovi ter semena v osušenih pojma nimam kako se to, reče-majhnih vrčih-:

[metuljc]

voda je napisal/a:

pri sosedi visok svetlin, dvoletni, 1,70m, grm, popki in cvetovi ter semena v osušenih pojma nimam kako se to, reče-majhnih vrčih-:

Večsemenska glavica je ustrezen botanični izraz za ta plod, voda.

[voda]

hvala Metuljc in lpvoda._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[juglans]

Pozdravljeni. Omenjenega lepotca gojim že par let. Užitno je tudi zelenje, še zlasti pa je poznan po svetlinovem olju. Več o njem na sledeči povezavi. Sam se ne ukvarjam s stiskanjem olja, ker se mi zdi škoda zavreči preostali del semenja (pogača), zato ga v prehrani uporabljam le zmletega.
Torej, ime sicer sporoča, da je govora o dvoletnem ciklu razvoja rastline, toda jaz ga vzgajam kot enoletno kulturo. Pridelek semena je zelo obilen, "pobiranje" slednjega pa je malce bolj zamudno.
Tehnika, ki mi funkcionira, gre nekako takole:
-Spomladi si vzgojim sadike v multi ploščah (platoji z majhnimi lončki, pribl. 3x3cm, v vsakega po nekaj semen, na njivo pa ga sadim po slani).
-Razdalja sajenja je približno na eno stopalo
-Med vegetacijo ga lahko napadejo bolhači (tisti, ki so sicer na kapusnicah), a kakšne pretresljive škode do sedaj niso povzročali, obožujejo ga tudi gosenice.
-Ko zacveti, je zanimivo opazovati uboge čebele na katere se v velikih kosmih lepi cvetni prah (zanimivo), v večernih urah pa ga zelo rad mojstrsko obletava kalinov veščec
-Rastlina cveti v pokončnih socvetjih, ki se nekako nadaljujejo in tako tudi pocvetajo v "neskončnost".
-Seme pričnem pobirati, ko se prve večsemenske glavice (super hvala metuljc) prično odpirati in so že rjave. Torej takrat porežem cele rastline, ter jih dam sušiti-zoreti na kakšno plahto (gosto platno, namreč seme je izredno drobno) Ko ocenim, da je seme v večini zrelo se tudi odpro vse semenske glavice. Dela pa se po navadi lotim tako, da poganjke obračam na glavo in tako se seme dokaj temeljito strese. Včasih si pomagam še s kakšnim količkom, da osušeno protje malce "pretepem" in iz najbolj trmastih glavic iztisnem še nekaj semena.
-Sledi čiščenje semena.
-Zaključim pa z samopohvalo, kako si sam pridelam t.i. super živilo. Juhej.

Tararam, tako nekako gre pri meni.

Glede uporabe različnih semen v prehrani obstaja, vsaj za mene zelo zanimivo vedenje, ki ga želim malce vkomponirati še v svoje obzorje. A kot kaže, se spremembe dogajajo počasi.

slike iz telefona:

[juglans]

Morda še ena, sicer bolj splošna, pa vendar pri svetlinu omenjena opazka.

Pogosto prevladuje mnenje, da ne rečem kar tehnologija pridelave, da so številne sedaj popularne rastline, katerih skupno poimenovanje je/so super živila, zelo nezahtevne in skromne v praksi kmetijske pridelave.
Temu lahko odgovarjam nič drugače, kot površno in popularnosti željno kopiranje prispevkov iz spleta. Praksa kaže ravno nasprotno.
Če omenim rastline iz te skupine, ki jih (recimo temu) gojim in to so svetlin, čia, črna kumina, tef, amarant, kvinoja, morda še kaj pa se ne spomnim, potem lahko povem, da vsaka od teh rastlin zahteva svoje pogoje, ki jih je vajena iz naravnih rastišč, skupni imenovalec potreb vseh pa je dobra in hranljiva zemlja. Res da pri večini poletna suša ni tako usodna kot za mnogo pri nas uveljavljenih kultur, zahtevajo pa poleg ustrezne zemlje tudi ustrezno tehniko pobiranja semen. Ravno to dejstvo je po mojem mnenju najšibkejši člen v "zgodbi" super živil z po možnosti eko certifikatom.
Aja, letos sem poizkušal tudi s psiliumom.

Skratka, brez nič ni nič.

Seveda to ne tangira na udeležence v temi.

lp.

[metuljc]

Kaj je tef, juglans? Naju seznaniš, prosim, s tem neznancem.

[muha]

juglans je napisal/a:

Glede uporabe različnih semen v prehrani obstaja, vsaj za mene zelo zanimivo vedenje, ki ga želim malce vkomponirati še v svoje obzorje. A kot kaže, se spremembe dogajajo počasi.

Zanimivo je brati še nasprotno mišljenje. In dobiš potrditev, da ni za pograbit vsake novitete takoj ko jo veter prinese.

[voda]

nekoč sem prebrala, da svetlin sodi med arhaične rastline. uporabljali so zdravilen koren te biljke, nekako imam v spominu kot krompir.

ker je seme tako drobčkano predvidevam, da je to bolj začimba kot hrana.

nekaj semen sem pobrala, če kdo rabi. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)