Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Jablana - Malus domestica

ck
Prispevkov: 427
Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a ck »

mravlja je napisal/a:
Na Koksovo 72 sem čisto pozabil, pa vem, da si od nje že pisal.
Zakaj "ste se razšli", pa zdajle tudi ne najdem ...

Tudi informacij je o Koksovi 72 nič ali pa zelo malo.

Kakšno povezavo naj bi imeli sejanec in črvi(vost)?


Koksova 72 je v bistvu izbor. Tega leta so našli dobro Koks oranžno reneto za cepiče na sejancu, ki je vsako leto dobro rodila- 300-400 kg ter je bila poleg tega tudi malo lepša in boljša.

Sejanca ne priporočam samo zato, ker je težko škropiti proti črvivosti, če je drevo visoko. Drugače pa ni problem._________________lp
mravlja
Prispevkov: 4236
Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a mravlja »

Hvala ti za tale zapis.
mravlja
Prispevkov: 4236
Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a mravlja »

Hojla, spet jaz.

Imam vprašanje... Pri "odpornih" sortah jabolk sem zasledil, da vsebujejo (oz. naj bi vsebovala) gen Vf.

Mogoče kdo ve, na kakšen način omenjene sorte pridejo do tega gena?
Za kakšno stopnjo "dednega strojništva" tu gre?

Hvala.
Uporabniški avatar
crtj
Site Admin
Prispevkov: 5421
Pridružen: Pe Jun 14, 2013 2:00 am
Kraj: Prekmurje

Odgovor Napisal/-a crtj »

Od staršev dobijo ;)

... most of today’s scab-resistant cultivars rely on a single introduction of scab resistance from Malus floribunda 821, referred to as Vf. In this paper, we trace the history of Vf from its initial identification through its use in breeding and commercial production.

https://link.springer.com/article/10.1007/s00468-011-0618-y
mravlja
Prispevkov: 4236
Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a mravlja »

Aha, vse po poti naravne ljubezni torej.

Breeding-scheme-between-apple-and-Malus-floribunda-821-for-introgression-of-the-Vf-1

Sem našel tole slikco, takole se pride do Santane. Zanimivo.
Začeli pa so z dvema hibridoma ... !
Andrej Banko
Prispevkov: 5228
Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
Kraj: Domžale

Odgovor Napisal/-a Andrej Banko »

Zaključil z rezjo jablan ...
Zanimivo je opazovati, kako imajo sorte med sabo res zelo različno rast. Najbolj "grozna" je brez dvoma Zlata parmena.
Skoraj ni stranskega obraščanja, poganajki so tanki, dokaj dolgi, posamezni so celo malo zviti.
Vsako leto dolgo hodim okoli, opazujem in študiram, kako naj režem ?!
Predvsem je problem, ker tako drevo težko vzgajaš v obliki ozkega vretena, kar je moja želja.
Eno leto se bom opogumil in ga malo bolj korenito porezal, morda se popravi, predvsem v smeri boljšega stranskega obraščanja.

Zahtevna za rez se mi zdi še ena starejša sorta, in sicer Ananasova reneta. Tudi tukaj je stransko obraščanje slabo,
so pa zato poganki močnejši in ne tako dolgi, skoraj čokati. Pri tej sorti je drugače cvetenje res izjemno bujno,
cvetovi so nanizani vzdolž celih poganjkov, tudi iz brstov, ki na videz ne izgledajo kot cvetni.
Tudi tukaj ne vem, kako izoblikovati ozko vreteno, ker drevo noče rasti v višino. Da vizualno kolikor toliko izgleda, ga puščam širšega.
Bo pa v primeru, da bodo plodovi, potrebno res intenzivno redčenje plodov.

Najlepše stransko obraščanje s kratkim rodnim lesom ima Merkur.
Spodnjo etažo pri tem drevesu puščam širšo, zgornje pa precej krajšam. Tako dobim lepo obliko v obliki smrekice.
Podobno rast ima tudi Topaz. Pri takih drevesih nimam težav z rezjo.

Malce bolj zahteven se mi zdi Sirius, ki ima precej močno rast in daljše poganjke. Stransko obraščanje je nekako srednje.
Se da narediti približno ozko vreteno, ampak ne izgleda najlepše.

Potem imam še Rdečega Boskopa, triploidno sorto z izjemno bujno rastjo. Cvetni nastavki so lepo in jasno vidni.
Sem pa to sorto uspel dobro naštudirati in jo zdaj vsako leto res lepo obrežem, tako da tudi drevo estetsko izgleda.
Je pa za obliko ozkega vretena tukaj treba odstraniti kar polovico lesa.

Imam še eno drevo, ki je v osnovi sorta Karneval. Ampak ker me pa ta sorta žal ni hudo prepričala, postaja to drevo počasi nekakšen mutant z ogromno sortami. Ker bi posamezne sorte, katere imam le na eni ali dveh vejah, rad pridelal več kot samo nekaj jabolk, režem manj kot bi bilo primerno.
Posledično tudi zaenkrat drevo ni najlepše na pogled. Morda se z leti izboljša, kajti ideja je,
da bi vsaka željena nacepljena sorta bila na 4-5 vejah. Potem bi jih verjetno bolj skrajšal ...
laksikon
Prispevkov: 439
Pridružen: Pe Mar 07, 2014 1:00 am

Odgovor Napisal/-a laksikon »

Zanimivo, ja tudi sam podobno opažam, dodal bi še da je od jablan za vzgojo in rez ter redčenje tudi zahteven Elstar. Nacepljenega imam na MM111 in MM106, ne vem kako je na M9. Ampak ga ne dam stran, ker plodovi so zame odlični, takšna posrečena kombinacija sladkorjev, kislin in arome. Ampak ga tudi imajo radi sršeni, takšen napad je na Elstar, da je veselica. Že vedo, kaj je dobro Smile
mravlja
Prispevkov: 4236
Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a mravlja »

Včasih razmišljam v smer, da so drevesa lahko zahtevna za rez tudi zaradi podlage.
Sam imam Jonagold na neki MM106/MM111 (vedno bolj se mi dozdeva, da je MM111), pa nikakor ne dosežem uravnotežene rasti. Nižje podlage mi niso delale problemov. Je pa tudi res, da se učimo.
Andrej Banko
Prispevkov: 5228
Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
Kraj: Domžale

Odgovor Napisal/-a Andrej Banko »

Moja drevesa so vsa na M-7, oziroma MM-106.
Torej vsa na približno enako močnih, primerljivih podlagah.

Na šibkejših, npr. M-9, je vsaj po moje rez bistveno lažja.
V komercialnih nasadih, kjer je M-9 standard, pa zdaj marsikje izvajajo že kar strojno rez s "vertikalno kosilnico".
Daniel R
Prispevkov: 628
Pridružen: So Avg 24, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Daniel R »

mravlja je napisal/a:
Včasih razmišljam v smer, da so drevesa lahko zahtevna za rez tudi zaradi podlage.
Sam imam Jonagold na neki MM106/MM111 (vedno bolj se mi dozdeva, da je MM111), pa nikakor ne dosežem uravnotežene rasti. Nižje podlage mi niso delale problemov. Je pa tudi res, da se učimo.

Ja en ukrep za umiritev rezi je poletna rez, drug ukrep je pa upogibanje vej, nemsto da se jih odreže._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Odgovori