Stran 110 od 124
Objavljeno: Po Feb 20, 2023 5:55 pm
Napisal/-a ck
| mravlja je napisal/a: |
Na Koksovo 72 sem čisto pozabil, pa vem, da si od nje že pisal.
Zakaj "ste se razšli", pa zdajle tudi ne najdem ...
Tudi informacij je o Koksovi 72 nič ali pa zelo malo.
Kakšno povezavo naj bi imeli sejanec in črvi(vost)? |
Koksova 72 je v bistvu izbor. Tega leta so našli dobro Koks oranžno reneto za cepiče na sejancu, ki je vsako leto dobro rodila- 300-400 kg ter je bila poleg tega tudi malo lepša in boljša.
Sejanca ne priporočam samo zato, ker je težko škropiti proti črvivosti, če je drevo visoko. Drugače pa ni problem._________________lp
Objavljeno: To Feb 21, 2023 3:14 pm
Napisal/-a mravlja
Hvala ti za tale zapis.
Objavljeno: Če Mar 09, 2023 1:49 pm
Napisal/-a mravlja
Hojla, spet jaz.
Imam vprašanje... Pri "odpornih" sortah jabolk sem zasledil, da vsebujejo (oz. naj bi vsebovala) gen Vf.
Mogoče kdo ve, na kakšen način omenjene sorte pridejo do tega gena?
Za kakšno stopnjo "dednega strojništva" tu gre?
Hvala.
Objavljeno: Če Mar 09, 2023 3:25 pm
Napisal/-a crtj
Od staršev dobijo ;)
... most of today’s scab-resistant cultivars rely on a single introduction of scab resistance from Malus floribunda 821, referred to as Vf. In this paper, we trace the history of Vf from its initial identification through its use in breeding and commercial production.
https://link.springer.com/article/10.1007/s00468-011-0618-y
Objavljeno: Če Mar 09, 2023 5:35 pm
Napisal/-a mravlja
Aha, vse po poti naravne ljubezni torej.
Sem našel tole slikco, takole se pride do Santane. Zanimivo.
Začeli pa so z dvema hibridoma ... !
Objavljeno: Ne Mar 12, 2023 8:41 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Zaključil z rezjo jablan ...
Zanimivo je opazovati, kako imajo sorte med sabo res zelo različno rast. Najbolj "grozna" je brez dvoma Zlata parmena.
Skoraj ni stranskega obraščanja, poganajki so tanki, dokaj dolgi, posamezni so celo malo zviti.
Vsako leto dolgo hodim okoli, opazujem in študiram, kako naj režem ?!
Predvsem je problem, ker tako drevo težko vzgajaš v obliki ozkega vretena, kar je moja želja.
Eno leto se bom opogumil in ga malo bolj korenito porezal, morda se popravi, predvsem v smeri boljšega stranskega obraščanja.
Zahtevna za rez se mi zdi še ena starejša sorta, in sicer Ananasova reneta. Tudi tukaj je stransko obraščanje slabo,
so pa zato poganki močnejši in ne tako dolgi, skoraj čokati. Pri tej sorti je drugače cvetenje res izjemno bujno,
cvetovi so nanizani vzdolž celih poganjkov, tudi iz brstov, ki na videz ne izgledajo kot cvetni.
Tudi tukaj ne vem, kako izoblikovati ozko vreteno, ker drevo noče rasti v višino. Da vizualno kolikor toliko izgleda, ga puščam širšega.
Bo pa v primeru, da bodo plodovi, potrebno res intenzivno redčenje plodov.
Najlepše stransko obraščanje s kratkim rodnim lesom ima Merkur.
Spodnjo etažo pri tem drevesu puščam širšo, zgornje pa precej krajšam. Tako dobim lepo obliko v obliki smrekice.
Podobno rast ima tudi Topaz. Pri takih drevesih nimam težav z rezjo.
Malce bolj zahteven se mi zdi Sirius, ki ima precej močno rast in daljše poganjke. Stransko obraščanje je nekako srednje.
Se da narediti približno ozko vreteno, ampak ne izgleda najlepše.
Potem imam še Rdečega Boskopa, triploidno sorto z izjemno bujno rastjo. Cvetni nastavki so lepo in jasno vidni.
Sem pa to sorto uspel dobro naštudirati in jo zdaj vsako leto res lepo obrežem, tako da tudi drevo estetsko izgleda.
Je pa za obliko ozkega vretena tukaj treba odstraniti kar polovico lesa.
Imam še eno drevo, ki je v osnovi sorta Karneval. Ampak ker me pa ta sorta žal ni hudo prepričala, postaja to drevo počasi nekakšen mutant z ogromno sortami. Ker bi posamezne sorte, katere imam le na eni ali dveh vejah, rad pridelal več kot samo nekaj jabolk, režem manj kot bi bilo primerno.
Posledično tudi zaenkrat drevo ni najlepše na pogled. Morda se z leti izboljša, kajti ideja je,
da bi vsaka željena nacepljena sorta bila na 4-5 vejah. Potem bi jih verjetno bolj skrajšal ...
Objavljeno: To Mar 14, 2023 2:39 pm
Napisal/-a laksikon
Zanimivo, ja tudi sam podobno opažam, dodal bi še da je od jablan za vzgojo in rez ter redčenje tudi zahteven Elstar. Nacepljenega imam na MM111 in MM106, ne vem kako je na M9. Ampak ga ne dam stran, ker plodovi so zame odlični, takšna posrečena kombinacija sladkorjev, kislin in arome. Ampak ga tudi imajo radi sršeni, takšen napad je na Elstar, da je veselica. Že vedo, kaj je dobro 
Objavljeno: To Mar 14, 2023 3:08 pm
Napisal/-a mravlja
Včasih razmišljam v smer, da so drevesa lahko zahtevna za rez tudi zaradi podlage.
Sam imam Jonagold na neki MM106/MM111 (vedno bolj se mi dozdeva, da je MM111), pa nikakor ne dosežem uravnotežene rasti. Nižje podlage mi niso delale problemov. Je pa tudi res, da se učimo.
Objavljeno: To Mar 14, 2023 3:33 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Moja drevesa so vsa na M-7, oziroma MM-106.
Torej vsa na približno enako močnih, primerljivih podlagah.
Na šibkejših, npr. M-9, je vsaj po moje rez bistveno lažja.
V komercialnih nasadih, kjer je M-9 standard, pa zdaj marsikje izvajajo že kar strojno rez s "vertikalno kosilnico".
Objavljeno: To Mar 14, 2023 5:20 pm
Napisal/-a Daniel R
| mravlja je napisal/a: |
Včasih razmišljam v smer, da so drevesa lahko zahtevna za rez tudi zaradi podlage.
Sam imam Jonagold na neki MM106/MM111 (vedno bolj se mi dozdeva, da je MM111), pa nikakor ne dosežem uravnotežene rasti. Nižje podlage mi niso delale problemov. Je pa tudi res, da se učimo. |
Ja en ukrep za umiritev rezi je poletna rez, drug ukrep je pa upogibanje vej, nemsto da se jih odreže._________________Iščem zanimive sadne vrste...