Stran 12 od 16
Objavljeno: Po Apr 10, 2017 10:58 am
Napisal/-a Tonček
Teta agronomka mi ne je nekoč razlagala, da se pri križanju dogaja da pride do recesivnega dedovanja ali dominantnega dedovanja. Pri recesivnem dedovanju se potem zgodi da bi imelo četrtina buč lupino, polovica pa ne a bi bila nosilec gena za lupino. V naslednji generaciji pa bi se to lahko zopet odrazilo. Ne vem pa če je za lupino primer dominantnega gena ko je dovolj le en gen v alelnem paru. Če je med nami kak šolan član da bi nam to lahko pojasnil.
Objavljeno: Po Apr 10, 2017 5:52 pm
Napisal/-a htf_lover
Sem sam tudi bil študent agronomije in smo se učili glede genetike.
Pri dominantnih in recesivnih lastnostih je podobno kot pri ljudeh z barvo oči. Rjava je dominantna, modra je recesivna. Sedaj bom sicer navedel primer za oči, ampak je isto tudi pri bučah z lupino na semenih, oz na splošno veljajo enaka pravila kar se tiče dedovanja dominantnih in recesivnih genov. Dominantni gen je X, recesivni je x.
Rjavo barvo oči pa imajo ljudje, ki imajo le gen za rjave oči X/X lahko ljudje, ki imajo tudi gen za modre oči, vendar rjava prevlada X/x. Kdor ima modre oči, ima x/ x.
No gremo sedaj pogledat kakšni so lahko potomci.
X/X in x/ x - vsi potomci imajo rjave oči, vendar imajo tudi recesivni gen, torej so X/x.
X/x in X/x - 25 % X/X, 50 % X/x, 25 % x/ x. Možnost, da ima potomec rjave oči je kar 75%, od tega je 50 % potomcev, istih kot staršev, torej imajo oba gena. Hkrati pa je 25% možnost, da imata starša z rjavimi očmi potomca, ki ima modre oči, pod pogojem, da imata oba tudi recesivni gen za modre oči.
X/x in x/ x - 50% možnost za X/x in x/ x.
x/ x in x/ x - izključno modre oče. V primeru, da ima "potomec" rjave oči, je to kar dober namig, da žena ni bila zvesta... V primeru, da imata oba partnerja le recesivni gen za določeno značilnost, bo tudi potomec imel le ta gen. Razen, če pride do mutacije, katere pa so zelo redke.
Tako da na splošno, v primeru, da se skrižata cukini in oljna buča, bodo vsi potomci prve generacije imeli lupino(kljub temu, da so sama semena brez lupine), hkrati pa tudi prikriti gen za gola semena. V nadaljnih generacijah, pa se lahko marsikaj izrazi. Vse je odvisno od tega s čim se križa. V F2 generaciji, bi imelo 25 % potomcev gola semena.
Težava pri bučah pa je tudi, da isto kot koruza, je potrebna sveža kri. Tukaj samooploidtev ali pa razmoževanje v bližnjem sorodstvu močno vpliva na vitalnost potomcev. Zaradi tega so vse sorte, tako imenovane populacijske sorte. To se ne da primerjati s paradižnikom in papriko, kjer je samooploditev celo dobrodošla.
| Citiram: |
| Kmetje bržda sejejo seme golic, ki jih pridelajo sami, bi rekla. Če je tako, potem je njihova skrb še kako upravičena. |
Če sejejo lastno seme, potem je skrb opravičena. Če pa vso seme predelajo in si za setev seme kupijo, pa je vseeno, s čim se opraši. Sicer pa je takšna pridelava, kjer si shranjujejo lastno seme vedno bolj težavna. Marsikateri virus se tako prenaša in močno vpliva na pridelek.
Objavljeno: Sr Apr 12, 2017 9:47 pm
Napisal/-a Tonček
Sem prebavil tole genetiko in še na netu sem si poiskal dodatne informacije. Moram reči da je stvar izredno zanimiva. V naslednjiio stopnji bo treba preštudirat še stvari o tem kateri so dominantni in kateri recesivni geni pri posameznih kulturah. Sploh pa ko tole malo preštudiraš vidiš kako brez zveze je govorit o gensko čistih semenih ki jih neprofesionalci kao proizvajajo ljubiteljsko. Kot sem že enkrat napisal bi rabil za tako dejavnost čim več rastlin čiste linije ki bi jih med seboj oprašil da imamo čim manj enakih alelov v genu to je homozigotov. Kot mi je nekoč strokovnjakinja o tem govorila uporabim pri papriki cirka 10 rastlin za ta kšeft. Če ni tako je potem sistem slepa kura zrno najde ali pa ne.
Objavljeno: So Jun 03, 2017 4:28 pm
Napisal/-a mfranc
Škoda, da nimam več prostora za vzgojo v loncih. Tale sladka paprika Patio Red Skin F1 je zelo zgodna. Plodovi so malo manjši kot kot pri vrtnih baburah, že ime pa pove, da dobro dela v loncih.
Upam, da bo tekom sezone vsaj pol tako rodila, kot jo hvalijo 
.
_________________mfranc
Objavljeno: So Jun 03, 2017 5:47 pm
Napisal/-a voda
AB, tudi jaz se sprašujem zakaj si jima postavljal take visoke kole kot za paradajze. pri meni (pa veš, da piha) se podpirata ko sta razraščeni. redkokdaj se zgodi, da je od teže kakšno papriko potrebno privezati ob veliko krajši količek. aha, mogoče misliš toliko v naprej, da jih boš čez kole jeseni prekril in bo jesensko zimska zaščita. namreč prva slana jih uniči. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: So Jun 03, 2017 6:28 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Voda, saj niso tako strašno visoki koli. V povprečju 1 meter.
Kakorkoli, boljše večje in močnejše opore, za vsak slučaj, če preveč zraste.
V loncih mi vedno zrastejo tam nekje 60-70 centimetrov visoko, tudi že več.
Objavljeno: So Jun 03, 2017 9:49 pm
Napisal/-a MARIJAV
Tudi jaz paprikam, posebno višjim sortam kot so Ljubov dlan ali Asti, dam opore, sicer se rade konec poletja prekucnejo pod težo plodov. Pa jih sadim zelo globoko._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Objavljeno: So Jun 03, 2017 10:22 pm
Napisal/-a Andrej Banko
MARIJAV, kako visoko pri tebi ponavadi zraste Ljubov dlan in koliko plodov, tako v povprečju, je na rastlini ?
Imam mislim da 5 sadik iz tvojih semen, tri so ločene, skupaj na drugem koncu vrta, ker bi letos rad prišel do lastnih semen.
Objavljeno: Po Jun 05, 2017 9:20 am
Napisal/-a Fedex
A je s temi paprikami kaj narobe? Meni se zdijo tile listi malo preveč zviti. V zemljo (lonce) sem jih dal po 15. maju. Zraven sem dal tudi nekaj sadik direkt v zemljo, brez lonca in te v loncih so kar precej večje. Tole pa me vseeno malo "iritira".
Liste sem pregledal z obeh strani in ni opaziti nobenih "živalic". Zemlji pa je dodan uležan konjski gnoj po mešan z domačim kompostom. Ostale rastline lepo rastejo v takšni mešanici.
