Stran 12 od 32

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 9:50 am
Napisal/-a Pepe
Glifosat to gotovo ni bil.
Če je vzrok v kmetijstvu, potem je to bilo z insekticidom tretirano seme. Drugo praktično ne more biti. Začetek aprila je dokaj zgodaj za setev koruze, možno pa je, da bi Perutnina tako zgodaj začela. Ali pa kaka druga bolj redka poljščina. Pri koruzi je EU do leta 2014 zahtevala, da je v primeru, da je kultura dve leti zaporedoma na isti površini, seme tretirano proti koruznemu hrošču. Veljalo je za območja, kjer se je začel širiti in Slovenija je bila med temi območji.

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 10:38 am
Napisal/-a figula
Sama ne delam nobenih zaključkov na osnovi praznih domnev. Niti kaj je povzročilo niti kaj ni povzročilo. Z gotovostjo ne moreš nič trditi.
Recimo z glifosatom škropijo prazna polja ali zasajena polja. Vsakič z drugimi nameni. Obstaja še koktejl ostalih -cidov, vsak od njih ali kombinacija njih je lahko krivec.

Je pa strašljiva misel - kaj so našli, da tega ne objavijo zaradi boh ve kakšnih interesov - se ti ne zdi? Ker imajo medijo res radi senzacionalne novice, tokrat je slišati le tišino ....

Recimo ena takšnih novic bi lahko bila pravkar objavljena raziskava, ki razloži mehanizme povezave pesticidov in Parkinsonove:
https://news.uoguelph.ca/2018/05/u-g-study-uncovers-cause-pesticide-exposure-parkinsons-link/
Tveganje za razvoj Parkinsonove je 250% večja pri ljudeh, izpostavljenih agro kemikalijam.
Omenjena sta paraquat (herbicid N′-dimethyl-4,4′-bipyridinium dichloride) in maneb (fungicid Manganese ethylenebisdithiocarbamate)".
Ne poznam komercialnih imen pripravkov, kjer se ti kemikaliji nahajata.

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 10:42 am
Napisal/-a muha
Pepe je napisal/a:
Glifosat to gotovo ni bil.
Če je vzrok v kmetijstvu, potem je to bilo z insekticidom tretirano seme. Drugo praktično ne more biti. Začetek aprila je dokaj zgodaj za setev koruze, možno pa je, da bi Perutnina tako zgodaj začela. Ali pa kaka druga bolj redka poljščina. Pri koruzi je EU do leta 2014 zahtevala, da je v primeru, da je kultura dve leti zaporedoma na isti površini, seme tretirano proti koruznemu hrošču. Veljalo je za območja, kjer se je začel širiti in Slovenija je bila med temi območji.


Jaz sem pomislila na nekatera sredstva, ki služijo za zatiranje polžev, bramorjev, strun in podobnega neželenega življa na njivah. Zaradi mesurola so že poginjali ptiči pa tudi domače muce in kak kuža. Kar nekaj je še podobnnih sredstev. Zato pa hvalabogu za Ferramol in (crtu) za sluxx.

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 11:39 am
Napisal/-a brbr
Kar je najbolj žalostno je to, da človek (lahko) prešteva žrtve samo med tistimi, ki jih pozna/vidi. Koliko življa pa s svojim "industrijskim kmetovanjem" dejansko pomori, se mu niti sanja ne, ker je ogromno živih bitij očem nevidno. Niso atraktivna in za človeka zanimiva, ker (se mu zdi) od njih nima nobene koristi, zato jih niti ne pozna. Na površini 1ha plodnih/zdravih tal naj bi v rodovitni plasti 15-25cm živelo za 2t živih organizmov, ki skrbijo za zdravje rastlin, živali in na koncu tudi človeka. In če si želimo zdrave/polnovredne hrane bi morali v prvi vrsti skrbeti predvsem za zdravje in dobro kondicijo prsti._________________naredimo svet lepši

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 1:50 pm
Napisal/-a voda
brbr, imaš popolnoma prav, zdrava prst je pogoj za kvalitetne pridelke. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 2:34 pm
Napisal/-a Pepe
@figula, če odmisliš močno propagando nasprotnikov, je glifosat akutno daleč manj strupen od marsičesa drugega kar se v kmetijstvu, po vrtovih in celo v čistilih za gospodinjstva uporablja. Mislim aktivno snov torej nerazredčeno. Denimo sredstva proti polžem (mesurol) so hudi strup tudi za toplokrvna bitja. Mislim pa, da se mesurola v ta namen več ne dobi. Pa tudi na njivi se to sredstvo v tem času ne bi pojavljalo v tako veliki količini. Vidim pa, da je registriran MESUROL FS 500 kot odvračalo za ptice za tretirana semena.
Kakorkoli, upam staviti mesečno plačo, da glifosat ni bil.

Objavljeno: Pe Jun 22, 2018 5:20 pm
Napisal/-a figula
Pepe, tudi če bi se delno strinjala s teboj, moraš upoštevati dodatne faktorje, ki močno potencirajo strupenost in uničevalnost:
- količina in pogostost tretiranja !!
- tretiranje neposredno na našo hrano !!!
- sinergija z ostalimi sestavinami v komercialnih preparatih !!

Mogoče bi pomislil, da ima "močna propaganda nasprotnikov" (mimogrede zelo ponesrečena formulacija, ker propagando dela proizvajalec z zagovorniki) trdno osnovo za svoje nestrinjanje z uporabo?
Skozi čas se je marsikaj, kar je bilo agresivno propagirano kot koristno in celo hranilno, pokazalo za škodljivo.

Dajmo pogledat kaj je v resnici propaganda:
- prva 2 plakata nam pripovedujeta, da so 3 neodvisne, vodilne raziskovalne organizacije vprašale 113.597 zdravnikov, ki so potrdili, da so Camel cigarete najboljše
(dandanašnji nam dohtarji govorijo čisto nekaj drugega, ane)


- spodnji plakati oznanjajo neškodljivost DDT-ja. K sreči je sodobnost že sprejela, da je izjemno škodljiv, sicer bi z njim še vedno škropili po hrani, z njim mazali vse predmete v svojih domovih, ....
Na spodnjih 2 slikah so otroci in manekenka oviti v oblake DDTja, ki naj bi bil neškodljiv zdravju in naj ne bi zastrupljal hrane.



Jaz bi stavila mojo mesečno plačo, da bo prihodnost pokazala škodljivost glifosata. Čeprav se bo sedaj pod Bayerjem to sigurno razvleklo na več dodatnih let. Brez poznavanja zgodovine tega podjetja ima Bayer percepcijo rešitelja človeštva ....

Objavljeno: So Jun 23, 2018 10:08 am
Napisal/-a Pepe
Težko je indoktriniranim kar koli dopovedati Smile
Nobeno od sredstev, ki smo ga naredili sintetično (denimo tudi soda bikarbona) ni brez vplivov na okolje. Če bi bilo brez vplivov, ga ne bi imelo smisla uporabljati, mar ne?
Potem so tu še naravna sredstva. Ki pa jih marsikdaj pripeljemo čez pol sveta in jih v našem okolju ni (denimo neem). Nek vpliv to 100 % ima.
Na koncu pa so naravni strupi v naši vsakdanji prehrani. Denimo kofein je koncentriran zelo hud živčni strup.
Ampak okolje in mi preživimo.

Objavljeno: So Jun 23, 2018 11:27 am
Napisal/-a figula
Pepe, saj ti nič ne dopovedujem - informiram te Smile.

Daj se no ne hecaj in ne primerjaj čebele s krokodilom ......

A se ti mogoče vsak dan pelješ v službo v Rače?
https://www.vecer.com/vec-bum-efekta-iz-rac-6341499
http://www.delo.si/novice/okolje/zelena-slovenija-novi-dvor-princa-pesticidov.html
http://race.blog.siol.net/2015/03/24/glifosat-in-boom-efekt-nevarna-herbicida/

Objavljeno: So Jun 23, 2018 12:09 pm
Napisal/-a Žlehtnoba
Hehe, ko je bil ravno (koncentriran) kofein omenjen, še ena zanimivost iz (ne)vsakdanjega sveta: nikotin je v osnovi tekočina (nevrotoksin), katere lastnost je med drugimi tudi enostavno prodiranje skozi kožo in naprej v krvni obtok. Zato morajo recimo novodobni kadilci paziti, kako ravnajo s tekočimi pripravki za elektronske cigarete. Načeloma običajen kadilec nima možnosti za smrtno dozo nikotina; problem nastane ob sočasni uporabi navadnih cigaret, nikotinskih obližev in "čigumijev" (+ ne se polivat s tistimi tekočinami za el. cigarete)..._________________go with your instinct to live as you want