Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Grah - Pisum sativum
Mene pa zanima, koliko morajo biti posamezne sorte graha narazen, da se ne skrižajo med seboj? Zdaj imam 5 različnih sort in bi jih želela ohranit čiste. Zanima me tudi, kako pri sladkornem (stročjem) grahu hranite seme - če pustiš stroke na rastlini, ne dela več novih. Jaz jih redno obtrgujem, da je čim več gor. Namenite torej nekaj rastlin samo semenu in pustite, da se že prvi stroki razvijejo in posušijo, ali pustite naključno, morda zadnje stroke?
Sem šla gladat v knjigo: piše, da je grah pretežno samoprašna rastlina, da pa je pri nekaterih sortah možna oploditev s tujim cvetnim prahom, zato priporočajo prostorsko izolacijo 300-500m. Kot smo že pri paprikah govorili, so to razdalje, ko se zares (profesionalno) želi vzdrževati sortno čistost...._________________naredimo svet lepši
No, glede na to, da je Gregor Mendel sredi 19. stoletja prav s poskusi na sortah graha utemeljil genetiko, ki jo danes, njemu v čast in spomin imenujemo mendelska (genetika osebkov), mu je verjeti, da se grah sicer tudi samooprašuje, ampak je tudi tujeprašen. Za zanesljivo ohranitev sortnih lastnosti bi bilo torej smiselno zaščititi cvetove, ki bi jih radi samooprašili (bodisi znotraj istega cveta ali iste sorte rastline).
| Špela je napisal/a: |
Mendelova genetika mi je dobro poznana in zelo zanimiva, ampak ni nic vedel, kako so se samooprasili, samo stel je pridelek... |
Tu se pa zelo, zelo motiš. Kdo, pa misliš, da je potrgal stotinam cvetov prašnike, drugim stotinam cvetov pestiče,....(on in pomočniki, verjemi).
Njegovo delo je bilo zelo dobro premišljeno, nikakor splet naključij in sreče. Le prehitro je kikirikal in je bilo njegovo delo nekaj desetletij pozabljeno, šele ne prelomu v 20. stoletje so ga odkrili in mu priznali prvenstvo.
Ja, kar je on kontroliral, je vedel, saj jih je več let namerno različno opraševal, da je pogruntal dominantnost in recesivnost. Ko je pa pustil ves grah, da se po svoje porihta, je pa samo preštel, koliko je zgubanih in koliko okroglih, ni pa vedel, kako se je med seboj opraševalo, niti ni mogel določit, kolikšen je bil domet, če so se rastline opraševale medsebojno.
Špela, križance je pustil, da so se sami, znotraj sebe, oprašili. Ni nobene potrebe, da bi sledil bolj natančno, ker je šlo za samoopraševanje rastlin, ki so zrasle iz generacije semen (ki so bila za to lastnost uniformna), ki je nastala s križanjem (načrtnim) 2 sort. Potomci so bili F2 generacija. Opazoval je pa vedno le dedovanje ene lastnosti naenkrat (sicer je sledil 8 različnim lastnostim).