Stran 13 od 15
Objavljeno: Po Avg 05, 2019 3:18 pm
Napisal/-a Plamenka
Za kompost Rastko piše, da je prvega kakovostnega razreda in je po novem primeren tudi za vrtove. Pred dvema letoma za zelenjavo še ni bil primeren. Koliko se po sestavi razlikuje od drugih kompostov v enakem kakovostnem razredu pa ne vem.
Objavljeno: Po Avg 05, 2019 3:38 pm
Napisal/-a muha
Lahko, da za Rastko porabijo izključno sestavine, v katerih ni neželenih odpadkov. Zeleni odrez recimo. Ali pa so uspeli z ločevanjem neželnih tujkov iz bio odpadkov. Bi bilo treba vprašati koga, ki konkretno sodeluje v tem procesu.
In pa vse "plastične" vrečke v bio kontejnerčkih niso iz klasične plastike, čeprav so na videz podobne. Takole jih opisujejo ponudniki:
BIO razgradljive vrečka je izdelana iz folije Mater-Bi, ki vsebuje koruzni škrob, biološko razgradljive poliestrske in druge naravne mehčalce . Vrečke so primerne za zbiranje bioloških odpadkov, saj se bo vrečka spremenila v kompost skupaj z ostalimi odpadki.
Bio vrečke za odpadke so primerne za odlaganje ostankov sadja, zelenjave, jajčnih lupin, kruha, testenin, riža, mesa, kosti, kavne usedline, čajnih filter vrečk, rož, trave,...
Ampak to žal ne pomeni, da se vsi tega v resnici tudi držijo in za bio odpadke uporabljajo izključno namenske vrečke.
Objavljeno: Po Avg 05, 2019 4:01 pm
Napisal/-a figula
Niso vprašljive samo sestavine komposta - recimo da ni plastike, ampak predvsem postopek njegove izdelave in kasneje biološka analiza življenja v njem.
Berem, da okoli vrhniške kompostarne zaudarja - to je sigurno nepravilen postopek kompostiranja, kjer zaradi anaerobnih stanj prihaja do izhlapevanja vodotopnih anorganskih hranil in razvoja vrtninam škodljivih, anaerobnih organizmov.
Objavljeno: Po Avg 05, 2019 6:38 pm
Napisal/-a brbr
Moji pomisleki so tudi glede vsebnosti raznih "-cidov", s katerimi so tretirani razni olupki intezivmo pridelane zelenjave/sadja. Ne vem, če kdo preverja vsebnost le teh v kompostu.
Jaz zaradi tega ne dajem na domač kompost olupkov kupljenega sadja (banane, avokado, pomaranče, limone, itd.)._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Po Avg 05, 2019 7:02 pm
Napisal/-a muha
Te -cide naj bi razgradil bokaši. Ravno zato sem se navdušila nad Organkom, da olupkov banan in citrusov ne bi metala med odpadke. Predtem jih nisem upala kompostirati.
Objavljeno: Po Avg 05, 2019 9:36 pm
Napisal/-a češnca
Olupki citrusov so problematični, ker vsebujejo kislino, ki moti mikro organizme v kompostu in ker so sadeži okopani v parafinski kopeli, da zatesnijo luknje, skozi katere pomaranča diha in nam jo lahko 'svežo' ponudijo januarja.
Banane se goji v zelo intenzivnih monokulturah, kjer so vsaj olupki konkretno prepojeni s pesticidi.
Za kompost to gotovo ni najboljše, a naučiti 7 ljudi, kateri odpadek kam spada, je misija nemogoče. Vsak ima svojo predstavo, kaj, kje in kako. Zato pač zamižim in vržem tistih par olupkov med zeleni odpad na kup za vroče kompostiranje enako kot mlečnokislinske bakterije v bokashi ju naj bi termofilne bakterije in toplota razgradili večji del pesticidov. Tudi cele pomaranče se razgradijo. Letos se sezona še ni prav začela in sem že pri 5 kubikih. 
Tega komposta od Snage pa niti pod točko razno ne vzamem.
Objavljeno: To Avg 27, 2019 12:00 am
Napisal/-a živa
Dejan 84, biobrazda na netu nima ponudbe komposta na kubik. Snaga ga ima po27 evrov, baje je primeren za vrtnine._________________Lp, Živa
Objavljeno: To Avg 27, 2019 9:26 am
Napisal/-a aladin
Namesto snaginega komposta se raje zmenim z lokalnim kmetom da mi pripelje prikolico (ali dve ali deset) gnoja. Zvrne na velik kup, pokrijem s slamo in počakam recimo leto do leto in pol. Tačas lahko rastejo na tem gnoju buče, kumare, pa tudi solata ob robovih. Koristno je, če je ta kup nekje pod sadnimi drevesi ali vsaj v bližini...
Za ceno 27€ po kubiku (komposta, da se razume, gnoj zleze skupaj za polovico do dve tretjini) je to izvedljivo praktično kjerkoli v Sloveniji. In če je kup dobro pokrit s slamo, ne bo smrdelo niti malo, prav tako ne bo muh.
Objavljeno: To Avg 27, 2019 9:58 am
Napisal/-a metuljc
Žal mnogi za kaj takega nimamo prostora, aladin.
Objavljeno: To Avg 27, 2019 9:48 pm
Napisal/-a živa
Aladin, v moji okolici imata dva gnoj, ki je iz mrve za nastilj, eno trosilko racunata 100 e. Kompost je ocitno obdelan, ker ga reklamirajo za vrtnine. Sama ga bom narocila in posula okolI sadnega drevja ter rož, jeseni bom poskusno gredo s česnom in cebulo. Gnoja krav, ki jedo samo suho seno in so zdrave, ni vec. Nihce ne grabi listja. Kaj vse dajejo govedu, pa lahko samo predvidevamo.
Gnoj zdravih krav ni nikoli smrdel. Nasa je dobila med brejostjo vitamine in to je bila edina kemija. Ampak to je bilo 20 let nazaj, ko sem po molži pila mleko in pene so bile slastne. Surovo, da se razumemo. Kdo se to upa?_________________Lp, Živa