Stran 13 od 26

Objavljeno: To Feb 03, 2015 2:47 pm
Napisal/-a copatka
Metuljc, saj ne gori voda Wink . Ko boš utegnila._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Objavljeno: So Mar 07, 2015 7:40 pm
Napisal/-a paprika
Še čakamo Metuljc Smile

Še detergent za pomivanje posode razpade čez čas .
Ne da ostale kemične zadeve ne bi v Organku.
Ima kdo podatek kolikšen je Ph fermentirane vsebine?

Drugo povsem so pa težke kovine, Cinkarna Celje je en slab primer
ter zgled kaj seje po Celjski kotlini.

Objavljeno: So Mar 07, 2015 8:02 pm
Napisal/-a metuljc
Pozabila.....................bom šla malo debato prebrat in pokomentiram, če res želite.

Objavljeno: So Mar 07, 2015 10:53 pm
Napisal/-a copatka
Res želimo, Metuljc! Wink_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Objavljeno: Če Mar 12, 2015 11:33 pm
Napisal/-a metuljc
1. Nisem strokovnjakinja na tem področju, res ne.
2. če so v nečem težke kovine, bodo tam ostale, pa kakorkoli že delujejo mikroorganizmi tam.
3. To, da pa se na Zemlji mikroorganizmi (konkretno bakterije in najbrž tudi arheje), ki znajo razgraditi skoraj vse kemijske snovi, je dejstvo. Ni pa rečeno, da so povsod na Zemlji.
4. Kemikalijam, ki jih je človek v zadnjem stoletju sintetiziral in tako ali drugače prihajajo v naravo, nikakor ne moremo uiti, pa kjerkoli smo in karkoli počnemo.
5. Lahko se jim izognemo delno, če ne uporabljamo (oz. uporabljamo malo, po zdravi pameti, recimo) množice čistil, mil, gelov, praškov, krem, vodic pred/po britju, mask za obraz, barv za lase, lakov za nohte, losionov, če hočete tudi zdravil, pa množice dodatkov za podaljšanje svežine, obstoj barv, boljšo vlečljivost testa,.............uh, saj ne zmanjka.
6. Del tega sveta so tudi razni izdelki za vrt, tretiranje rastlin, škodljivcev, bolezni,.......temu se v večini primerov lahko izognemo.
7. Ni pa pozabiti, da so tudi stotine in tisoči kemijskih snovi, ki so povsem naravne, saj jih sintetizirajo rastline (živali so, z izjemo beljakovinskih strupov, na tem področju precej "nebogljene"), ki so nam škodljive, strupene, smrtno nevarne. In jim rečemo strupi.
8. In ne nazadnje: mnoge snovi lahko postanejo alergeni, pa se tega ne zavedamo. V časih, ko je svet ena mala vas, ko v dnevu ali dveh pride hrana čez pol sveta, se vsak dan srečujemo s snovmi (a res moramo jesti mango, papajo, liči,...), ki jih v naši evolucijski zgodovini nismo srečali in nanje nismo "navajeni". In imamo mnogo možnosti, da postane ena (ali več) od njih za nas alergen. In preobčutljivostne reakcije (alergije) niso nujno le nekaj neprijetnega, a nedolžnega. Lahko so smrtno nevarne.
9. Kaj sproža čedalje več primerov avtoimunih obolenj (kar je pravzaprav preobčutljivostna reakcija imunskega sistema na telesu lastne molekule), še ni čisto jasno.
10. Kaj vem, ampak ob vsem tem jaz osebno ne bi komplicirala zaradi nekaj olupkov agrumov, ki so škropljeni šele v skladišču, da se jim podaljša čas, ker jih ne napadajo predvsem plesni (menda pa se čedalje več uporablja v te namene spet voske). Kako je z bananami, ne vem, gotovo so olupki s čim tretirani.
11. Še vedno pa velja, da so najhujši strupi naravni: aflatoksini (mikotoksin), botulin,.....prve lahko srečamo na lupini povsem bio sadja, kjer se veselo razvija škrlup. Hma, a ni potem bolje pojesti integrirano pridelano sadje, ki je brez tega strupa, pa vsebuje pač kaj drugega.
12. Človek včasih pomisli, da je bilo Rimljanom pred 2000 leti lažje, večine tega niso vedeli, pa v mojih letih je bila krepka večina že dolga leta pod rušo.
13. Skratka: moj pogled je: srednja pot je najboljša pot, skrajnosoti so vedno nevarne, so preblizu roba, se hitro zdrsne čez.
14. (le zato, da ne končam z za nekatere nesrečno številko). Upam, da sem (ampak vem, da nisem) namlela kaj za silo uporabnega vsaj za koga.

Objavljeno: Pe Mar 13, 2015 8:01 am
Napisal/-a muha
Kratko in jedrnato, s preprosto razlago! palec gor

Objavljeno: Pe Mar 13, 2015 10:41 am
Napisal/-a rukola
Olupke od banan sem posušil, razdrobil, jih dal v konzervo in pridelal oglje. Vendar so kot oglje imeli na eni površini nek tak turkizno moder sijaj , tako da je edino kar ostane za bananine olupke je, za mene, metanje v smeti za organske odpadke. Še za skurit niso primerne, če uporabljaš pepel.

Objavljeno: Pe Mar 13, 2015 10:46 am
Napisal/-a lpmami
Zanimivo, kaj bi lahko bil ta turkizni pepel Confused Question_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Objavljeno: Pe Mar 13, 2015 10:46 am
Napisal/-a rukola
Ne pepel, delčki oglja.

Objavljeno: Pe Mar 13, 2015 11:11 am
Napisal/-a metuljc
Čisto enostavno bi to lahko bil le odsev, lom, sipanje,....svetlobe na strukturi oglja. Strukturna barva rečemo temu. saj je najbrž šlo za tak sijaj, ne?