Stran 126 od 145
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 4:21 pm
Napisal/-a papasmrk
Citat od Rast Baznik in kako njihov vnuk pridno papa asimine
| Citiram: |
Kot zanimivost naš vnuk Klemen sinček naše hčerke Antonije veselo "papa" plod Asimine ko je bil star šest mesecev in dva tedna letos 25. 08. 2012, poglejte pod ZANIMIVOSTI fotografije povedo vse. |
Fotke kako njihov vnuk Klemen papa asimine pa so na tej strani:
http://www.rast-bs.si/zanimivosti/asimina-paw-paw-sadna-vrsta-naravno-eko-pridelana-za-dojencka-klemna
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 4:37 pm
Napisal/-a stara postaja
Čudno, ali pa vse za boljši biznis.
Brala sem, da koščice in kožica plodov niso užitni. 
_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 5:08 pm
Napisal/-a muha
stara postaja: kar po tvoji lastni kmečki pameti! Bo najbolj zanesljivo. Male doze ne bi smele škoditi, saj te še pravi strup v mini količini ne pokonča, kaj več pa lahko poskušamo le sami na sebi. Če so pa še med sortami razlike, je toliko bolj pestro.
Drugače pa: mene zvija po trebuhu že, če pojem 2 krožnika čisto običajne bučne juhe. Eden je v redu, drugi je že preveč. Podobno delujejo večje količine česna, čemaža. Kot kavica, do določene količine je krepčilo, čez pa krepalo 
.
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 5:15 pm
Napisal/-a crtj
Mislim, da je Sunflower, pri nas priljubljena, med sortami z najmanj te aktivne snovi (Sunflower, Wabash, Potomac, Zimmerman).
Kožice semen pojem in načeloma ni problem. Imam pa relativno trpežen želodec.
Dojenčku tega sadeža ne bi dajal, dokler se bolj ne razišče njegovo delovanje. Tudi če je neka snov sama po sebi destruktivna, še ne pomeni, da je v mešanici vseh snovi, ki jih dobiš v sadežu, še vedno takšna. Lahko pa je in pri fizično majhnem človeku je to toliko bolj rizično (tako kot majhen pes poje neko nastavljeno svinjarijo in je preč, velikemu pa je samo zelo slabo).
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 5:33 pm
Napisal/-a crtj
Ker se je našlo kar nekaj ljudi, ki so bili navdušeni nad sadeži, in bi vsi radi sadili, sem napisal kratka navodila - če bi kdo kaj dodal kot pomembno (misljeno je, da so res osnovne stvari) ali popravil, HVALA.
***
- voluharja korenine ne privlacijo kaj posebej, ni nujno sajenje v mrezo
- dobro je oviti steblo z mrezo do vsaj pol metra, da ne bi prek zime
zajci, srne itd
- prvo zimo ali prvi dve je dobro pozimi pokriti zemljo z neko zastirko
(listje...)
- dobro je, da je asmina na mestu, kjer je NE tolce vroce popoldansko
sonce - lega s soncem dopoldne je najboljsa (v naravi je asmina drevo,
ki ne dosega najvisjih krosenj, temvec raste v polsenci pod drugimi,
visjimi drevesi)
- odrasla visina bo do 4 m, sirina pa podobno - rast je piramidaste oblike
- glavni skodljivec so polzi, ki imajo zelo radi mlade poganjke (pa tudi
padle plodove) - ostali so bolj kot ne nepomembni
- oprasujejo jo muhe, zato nekateri celo ovesajo staro meso nanjo v casu
cvetenja, da bi jih privabili (kurje vratove itd - po nasih izkusnjah
to nima bistvenega pomena, predvsem pa tega ne pocnite, ce imate doma
mesojede zivali, ker bo potem drevo slejkoprej polomljeno
- glavni riziko ni prezimovanje v casu najnizjih temperatur, temvec to,
da se asimina pomladi zgodaj zbudi, kar lahko pomeni, da bo mocna pozeba
v aprilu unicila mlado listje in cvetje - kdor ima moznost pomladi jo
nekako zasicititi, recimo s plasticnim tunelom, je koristno, da to poskusi
- sadezev raje NE dajemo malim otrokom, ker vsebujejo kemicno zelo
aktivno spojino, ki v najslabsem primeru lahko unicuje zivce - podrobno
delovanje in to, ali je unicujoca samo v izolaciji ali tudi v mesanici
vsega, kar dobimo, ko pojemo sadez, je se premalo raziskano
- iz enakega razloga asimino tipicno uzivamo svezo, kajti susenje in
kuhanje lahko privedeta do tega, da je po zauzitju naenkrat na voljo vec
te snovi, kot pa bi bilo pri pocasnem presnavljanju neobdelanega sadeza
- zamrzovanje je ok
- jesti koscice in karkoli drugega z drevesa razen mesa sadeza NI OK
(lahko pa se iz listov ali skorje pripravi skropivo proti sadovnjaskim
skodljivcem)
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 5:35 pm
Napisal/-a stara postaja
Mojo Primo sem pred več leti kupila ravno pri Bazniku (no, malemu Bazniku menda teknejo z lupino vred).
Muha in Crtj, seveda bom odslej pametnejša . Nasedla sem pač slavospevom in vesela lepega pridelka radodarno delila. Za te neraziskane stranske učinke sem zvedela post festum._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Objavljeno: Po Sep 24, 2018 5:40 pm
Napisal/-a crtj
Tudi jaz sem naknadno. Saj načeloma se ta snov lahko izkaže kot zelo koristna - možna smer raziskav in uporabe je delovanje proti raku.
Vendar ker je zadeva, kakor razumem, izrazito močna, hkrati pa je raziskav malo, je po moje smiselno raje biti previden kot ne. Nismo v situaciji, da bi bilo življenje odvisno od tega, ali bomo uspeli pojesti asimino, imamo hvalabogu dovolj druge hrane.
Za odraslega, ki povrhu tudi pozna nivo občutlijvosti svojega želodca in morda nagnjenost k burnim reakcijam na to in ono, pa je to zanimiva popestritev jedilnika. Meni so bile najprej malo čudne, pa sem se navadil v približno minus treh minutah in bom kar žalosten, ko bo sezona mimo.
Objavljeno: To Sep 25, 2018 9:23 am
Napisal/-a papasmrk
Objavljeno: To Sep 25, 2018 3:57 pm
Napisal/-a crtj
| crtj je napisal/a: |
Divjački, ki so vidni na drevesu, so fejst počasni v zorenju, tako da še ne vem. V najslabšem primeru bi se lahko celo zgodilo, da ne bom izvedel, ker me od samega konca septembra 10 dni ne bo na lokaciji.
Čeprav sumim pa, da je nekaj komadov, kar je bilo danes ob prihodu po tleh, že bilo iz te vreče in če to drži, potem praktično ni razlike razen v velikosti. |
Danes sem pobral z drevesa enega z "divjega" debla, ker je bil na otip mehak, čeprav še ni razvil tako očitnega vonja. Okus je bil praktično enak kot pri sorti, le velikost recimo da je pri divjih v povrečju za tretjino do polovico manjša.
(In kot že omenjeno počasnejše zorenje, ki pa je morda lahko tudi stvar tega, da je to deblo bolj zasenčeno kot drugo.)
Morda sliko moti to, da smo imeli 3 stopinje C in da je dva dni močan severni veter, kar v seštevku daje kar solidno hlajenje. Tega momenta pri doslej pobranih ni bilo - in žlahtne smo v glavnem že prej pobrali. Tako da se zdaj to testiranje divjačkov dogaja v nekoliko različnih okoliščinah.
Splošno pa se mi zdi vtis skladen s tem, ko tule en stric razlaga, da je ohranjanje sorte pri semenu 85 do 100% - https://permaculturemag.org/2018/03/paw-paw/ - predstavljam si namreč, da kjer so vzgojili tole konkretno rastlino, so kot podlago uporabili sejanca od sort, ki jih sicer imajo kot žlahtne.
Objavljeno: Sr Sep 26, 2018 1:24 am
Napisal/-a Igy
Nekaj žlahtnega je potem sigurno podedoval._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.