Stran 14 od 34
Objavljeno: Pe Maj 27, 2016 12:28 pm
Napisal/-a voda
tisti kdo misli, da je bale ročno lahko delat se zelo moti. ne vem zakaj bi samo trava bila slaba za kompostiranje. saj so na travniku različne vrste, listje je bolj dovzeto do raznoraznih nebodigatreba kot trava, nasploh tisto v mestih.
veliko let nazaj ko še nismo zastirali vrta smo vso pokošeno, svežo travo dajali na robni del parcele, kateri je bil poln koprin in zelo poševen, spodaj kamen. plasti pri nalaganju so bile tudi 1 m. otroci so po kupu skakali da je bolj potlače. čez eno leto je tam nastal zelo dober humus in to v višini od 1o do cca 25cm.
sedaj pokošeno seno, katero se v dveh dneh posuši dam v stog (mislim, da se tako reče) in vsega porabim isto leto kot zaščito (cca 30 cm visoko, a ne zelo potlačeno). ko naslednjič fezam je to izvrsti humus. mešanica z zemljo slednjo zelo omekša in zrahlja. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Maj 27, 2016 1:38 pm
Napisal/-a zuf
Živijo.
Če boš kompostiral svežo travo boš izgubil veliko volumna in tudi hranil, ker bodo "zgorela" (kolikor razumem imaš premalo oglikovih materialov).
Jaz bi stvar posušil v seno.
Tako ohraniš dosti hranil in volumna.
To kasneje uporabljaš za kompostiranje s pomočjo zelenja, ki ga bo letos še dosti!
Na ta način lahko po vlolumnu ustvariš veliko dobrega komposta.
Dosti sem prakticiral tudi zadevo, ki jo je brbr predlagala.
Strohnelo, preperelo, drobno seno je odlična zastirka!
Aja!!!
Saj ti imaš kure kajne?
Uf, seno ti lahko pride zelo prav v kombinaciji s kurjeki.
Zelo malo rabiš kurjekov za seno skompostirat.
Nasploh se pri kompostiranju uporablja veliko, veliko preveč dušičnega materiala, zato pa se kupi tako posedajo, gnijejo, smrdijo...
Zanimivi izzivi so s tem zelenjem in ogljikom, pride čas, ko je enega ali drugega preveč ali premalo za kvalitetno in uspešno kompostiranje.
Tudi jaz imam dosti za pokosit.
Bi sveže uporabil, ampak nimam dovolj suhega.
Zato bom večino posušil in uporabljal kasneje pri kompostiranju s kravjim svežim gnojem in kurjeki.
Objavljeno: So Maj 28, 2016 12:54 am
Napisal/-a juglans
O hvala za odziv! 
Nekaj bom mogel naštudirati, ker nekje naslednji teden bi pričel s košnjo. Postopoma, namreč od BCS-ke naprej sem "peš".
Torej. Robe je po mojem mnenju za cca 20-30m kupa, širine do3m in višine mojih oči. Vse to pred posedanjem. In za takšno količino rezati vejice, nosti karton ali volno je nemogoče. Nimam časa, pa energije tudi ne, .... sploh pa ne materiala. Vseeno hvala za predlog.
Travnik ni oni klasični naterani z metrsko travo, ampak nasprotno "natur sirotnija", s čuda nekih različnih rastlin. Trenutno že noro cveti. A neglede na to, mislim da to ne igra vloge pri C/N razmerju. Če vem pravilno, je vse mlado zelenje bogatejše z dušikom, četudi je posušeno. (seno) Če to drži, potem ni kaj odkrivati tople vode razen sušenja in shranjevanja do situacije s presežki C. Malce sem upal na nasvet v stilu "tararam, tole bo simpl, pa nič dela ", toda ....
Sušenje je dodatno delo 
, me pa rahlo skrbi sledeč problemček, namreč materiala bo veliko in recimo, da bodo plasti posušenega obilnejše. Dogajalo se mi je že, da je po enem letu ostala sredina kupa dobesedno suha. Enostavno se tekom vsega vlažnega dela leta, (jesen, zima, spomlad-kar ni tako malo) kup na sredini ni uspel namočiti. Vode nimam prav blizu, s kantam pa mi ne diši delati kilometrine. S tem, da jih za tako maso 10 ne pomeni nič.
Verjetno pri neugodnem C/N razmerju deževniki, pa tudi ne EM ne bodo reševali situacije?
Dodajanje kurjekov je še dodatek na račun (tokrat) neugodnega dušika?
Ali morda kdo ve kako je z jelenovo praprotjo v mladi fazi. Je slučajno kaj bolj ugodno razmerje, ali tudi ne. Tega bi bilo tudi nekaj za košnjo in bi lahko mešal, mislim reči dodajal v sledeh v odnosu na preostanek vsega ostalega.
Listavke ali listja ni.
Imam pa manjši kup delno preperele praproti in drobnega vejevja, ki je bila nakošena in zložena v kup pozno jeseni. Ta je bila naravno dozorela in tako bogatejša z ogljikom. Zadeva je še zelo groba in sem jo nameraval uporabiti kot zastirko, lahko pa bi pač reševal "situacijo" s preveč dušika.
Ta kup je ostal na sredini suh in nepredelan.
Objavljeno: So Maj 28, 2016 2:01 am
Napisal/-a zuf
Tole je simpl. 
Pokosi, pusti par dni da odleži, večinoma se bo lepo posušilo, ker če ni gost nateran travnik, ti ne bo ostalo veliko sveže trave vmes.
Ne rabiš nič obračat in podobno, se bo že samo posušilo.
Količina je malo problem, kam vse to dat?
Dobro je vedeti, da ima seno odlično razmerje ogljika in dušika.
samo po sebi je odličen material za kompostiranje, brez dodajanja drugih materialov.
Rabi le dovolj vode in zračnost.
Glede zračnosti in dostopnosti dežja za celo snov pride v tvojemu primeru v poštev, obračanje s kakšnim bagrom, haha.
Maš res zanimiv pozitiven problem.
Predno sem dobro prebral 30m kup dolžine in 3m širine sem spisal tole...
Nagrabi in zvozi na površino, kjer bi rad posejal kakšno žito, ajdo ipd. Naredi pol metersko plast, ne delat kupov.
Vseskozi lahko seno uporabljaš, sicer pa ti bo do spomladi večino sena preperelo v zelo lep kompost, sploh tam v stiku z zemljo.
Lahko konkretno pograbiš ves material v živo in ga uporabiš kot kompost, ter na golo zemljo seješ žita, ajdo ipd.
Recimo?
Če ti rata probaj narediti kup čim bolj ploščat, da voda ne odteka. To je pri kupih problem, njihova stožasta oblika poskrbi za učinkovito odtekanje vode, ko se seno na površina sprime.
Še ena ideja, ko boš imel seno suho, ga pusti odležat, da ga kakšen dež dobi in potem vse skupaj nagrabi skupaj, pa ne bo strahu glede suhih plasti.
Objavljeno: So Maj 28, 2016 8:48 am
Napisal/-a muha
Zufove ideje se mi zdijo več kot odlične in pripravne.
| zuf je napisal/a: |
Če ti rata probaj narediti kup čim bolj ploščat, da voda ne odteka. To je pri kupih problem, njihova stožasta oblika poskrbi za učinkovito odtekanje vode, ko se seno na površina sprime.
|
Jaz bi na vrhu kupa vzdolžno naredila plitvo korito, ob strani ga pa ne obgrabit, ker ravno to še poveča učinek slamnate strehe. Tako so nas otroke učili delati kopice z željo, da bi čimveč sena ostalo suhega.
Objavljeno: So Maj 28, 2016 10:19 am
Napisal/-a juglans
Joj zuf, sem že pričel skakat v luft vriskajoč; " zuf, rad te imam".
| Citiram: |
| Tole je simpl. .............. |
Ampak, kot vedno, ..... kmalu sem lepo mirno obsedel.
| Citiram: |
| Nagrabi in zvozi na površino, kjer bi rad posejal kakšno žito, ajdo ipd. Naredi pol metersko plast, ........... |
Na žalost to ne pride v poštev, ker imam "njiv" dejansko že preveč. Sem brezglavo padel "notri" in tako ne in ne pridem na zeleno vejo. Namesto, da bi počel nujnejše stvari kmetujem. Sedaj bo še košnja s spravilom, vmes se bo že mudilo s pletjem in okopavanjem, junij je že tukaj, .....
Težava je v tem, da sem skoraj sam za vsa opravila, nimam pa kakšnega traktorja, prikolice, zgrabljalnika. Če bi imel kakšen stroj, bi bile stvari bistveno drugačne.
Ravno zato sem pač pomislil, da bi lahko kar sveže, OK, tudi sušeno brez premetavanja pride v poštev, skratka nekako skupaj zložil in fertik.
Kako je z deževniki v svežem materialu? Jih ne skuri temperatura, ki nastaja?
Realno gledano bo na koncu tako, da se bo meaterial tekom pospravljanja kar sam posušil in to bom pač nateral na nekakšen kup, ki bo čakal jeseni. Ampak ne vam pa še kaj bom takrat dobil kaj bolj "lesenega", to se pravi dozorelega rastja, s čemer bom pač uravnovesil C/N ravnovesje.
Ravnokar sem iz sprehoda z lajavci in sem malce vrgel oko na predel s praprotjo. Noro veliko "plevela" - enoletni erigeron - je vmes in se kar mudi s košnjo, ker sicer bo zacvetel in zasemenil.
Že dalj časa premišljujem, da bi mi zelo koristil kakšen mini bagerček v lasti. Ima kdo, vzamem v dar. 
Zuf, kako oz, kje ti kompostiraš? Vse na onem zabetoniranem gnojišču, ali kako?
Ker naslednja tegoba, ki me tudi silno muči je/so koreninski pleveli. Na prvi pogled niti ni opaziti koliko raste slaka prosto po vseh površinah, vendar se slej ko prej prične na vseh kompostih prav butasto noro razraščati. Košnja ne pomaga, sploh pa ne zato, ker ne želim tako brutalno frezati z nitno ravno tistih predelov, kjer se največ zadržujejo slepici, žabe in podobno.
Kako bi to rešil? Je kakšna ideja?
Ah, saj ne vem. Ali naj vse skupaj zakurim in kupim en žakelj NPK-ja, pa bo mir. 
Takole sem pa lansko jesen "bokaširal".
Po plasteh: dokaj zrela praprot, poganjki robide in različnega grmovja, sveže zeleno rastje, pleveli s semenom, krompirjeva cima, nekaj prvih črvivih jabolk izpod jablane, vmes pa bokaši posip.
Sprva je bil kup prav divji, pa sem ga malce očedil z mašinco za striženje žive meje. Kul zadeva.
Vse skupaj sem pokril še s folijo za zrakotesnost in nato cca tri tedne tipal kako se kup greje. Na zimo sem zadevo razkril.
Verjetno bo počasi že kaj za ponucat.
Že s tem kupom je bilo kar nekaj telovadbe, pa je občutno manj materiala.
Objavljeno: So Maj 28, 2016 1:25 pm
Napisal/-a brbr
Juglans, praviš, da imaš že tako in tako preveč njiv. Po tem kolikokrat si omenil plevel in pletje, predvidevam, da imaš na njivah precej plevela.
Predlagam, da eno njivo (ali en del) nameniš počitku, čiščenju in bogatenju tal. To njivo (kot je rekel Zuf) na debelo prekrij s senom, praprotjo, listjem,.... in pusti, da strohni. Če kakšen plevel prikuka skozi, ga dodatno zasuješ ali odstraniš.
Na ta način jaz pripravljam en del njive, kjer je obilo pirnice pa tudi slaka. Zdaj na deblo pokrivam (še nisem uspela pokriti vsega) z lanskim listjem. Da pospešiš razkroj, pa lahko škropiš s kompostnim čajem. Jaz škropim enkrat na mesec z gnojem po Mariji Thun.
Če bo listje do oktobra dovolj razpadlo, bom na to njivo sadila česen. Če ne, bom počakala še eno zimo._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Ne Maj 29, 2016 2:48 am
Napisal/-a Parangalus
| juglans je napisal/a: |
Citat iz sosednje teme, vendar vprašanje sodi bolj tukaj.
Kaj storiti če je na voljo zelo veliko trave, (cca 1ha) ki bi jo kompostiral, z željo da se ne zgodi zgoraj omenjeno. Pa nebi na vrat na nos kupoval kakšnega dodatnega materiala za mešanje.
Nekaj je že pokošenega in zloženega v kup, kjer sem po plasteh dodajal vrtno zemljo, večina je pa še za pokositi in nekako sprocesirati v dober kompost. |
Pokosis, pustis do jutri da se malo posusi, das na kup in pustis do drugega leta. Ce bi rad pospesil, kup po 3 tednih premeces ce je volje in cas. Ni pa ravno najbolje ce je kup zelo visok in sirok, ker je otezen dostop kisika in pa vode/dezja. Sirina in visina naj ne bi bila vecja od dobrega metra
Objavljeno: To Jun 21, 2016 10:26 am
Napisal/-a zuf
Pri vročem kompostiranju sledim Berkley metodi 18 dnevnega kompostiranja.
Glavne smernice:
- naredimo 1 kubični kup
- v pravilnih razmerjih dušika in ogljika
- po 4 dneh premečemo, nato pa vsak drugi dan
- končan produkt v 18 dneh
Bolj podrobna debata v temi -> VROČE KOMPOSTIRANJE - 18 DNEVNI KOMPOST
Nazadnje urejal/a zuf 12 Feb 2017 17:00; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Pe Jul 01, 2016 2:09 am
Napisal/-a papasmrk
Pozdravljeni,
vsako leto z motorko nažagam cca 15 kubikov drv in me zanima ali so potem ti ostanki žaganja primerni za kompostiranje. Problem je verjetno v tem, ker so v žagovini tudi ostanki olja za mazanje verige od motorke. Neki dan sem šel pogledat kup žaganja izpred enega leta in moram povedat, da se je kar precej predelalo v lep črni humus. Je to potem primerno za na vrt ali raje opustim to idejo ?
Hvala in lep pozdrav
