Stran 14 od 59
Objavljeno: Po Nov 18, 2013 2:45 pm
Napisal/-a Furman
Upam, da ni bilo razumljeno kot jambranje? Moje razmišljanje je bolj ugotovitev, da se prej ko slej, za nas hobi rejce izkaže, da zadeva NI dobičkonosna. Na srečo pa se vedno najde entuzijast, ki goji tudi tisto kar se ne izplača, tako so se ohranile prenekatere pasme. Še posebno, če si z veterinarjem na ti, ker je vsak dan pri tebi v hlevu. Zaenkrat imamo srečo jaz in moje živali, a če bi prišlo do komplikacij, nekaj 1000€ moj proračun za veterinarja nebi prenesel, na mojo žalost in nesrečo živali, ki bi tak poseg potrebovala. Tisti, ki zlahka odpre denarnico in da veterinarju za nov avto ima pač srečo, da si to lahko privošči.
Res pa je, da vsak težave rešuje po svoje.
Rošce pa hvala bogu lahko sadimo kjerkoli, dokler nam še tega ne prepovejo 
_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Objavljeno: Po Nov 18, 2013 6:12 pm
Napisal/-a Marinka
Zato pa se reče hoby 
Ko je v igri denar pa je že posel 
Račke imajo same dobre lastnosti: nosijo jajca, jedo polže, pridelajo gnoj in se pogovarjajo z mano 
_________________Začni dan z nasmehom in vse bo lažje!
Objavljeno: To Nov 19, 2013 11:55 pm
Napisal/-a Furman
In po koliko jih podariš par recimo?
Tisti, ki me še ne razumejo, naj si preberejo članek v današnji prilogi Slovenskih novic:
Breja kobila in švicarski osli,
dr. vet.med. Cigler Tomaža_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Objavljeno: Sr Nov 20, 2013 12:49 pm
Napisal/-a Marinka
Trenutno ti lahko podarim samo samce, ki jih imam viška. Letos je pač bilo moško leto _________________Začni dan z nasmehom in vse bo lažje!
Objavljeno: Sr Nov 20, 2013 7:22 pm
Napisal/-a Mesecnik
Jaz sem ena taksnih navdusenk nad zivalmi, vendar gledam, da moj proracun prenese se tako crni scenarij. Se pravi, da imam toliko zivali, da lahko zanje poskrbim. S hrano, veterinarjem in casom vred.
Kar je viska zivali prodam. ce ljudi poznam in vem, da bojo skrbeli za njih tako kot jaz, jih podarim. Racunica se mi s stroski vzreje in s prodajo tako ne izzide.
Lahko pa povem, zakaj zivali prodajam. Vanje vlozim veliko truda in ce me kdo prosi, naj mu podarim, ker nima denarja za nakup, potem se to z drugimi besedami za mene bere...da tudi za hrano zivali ne bo imel...oziroma prevec jih imam rada, da bi jih podarjala komu za v lonec ali hrano divjim zivalim, ker se pac komu zdi zascita proti plenilcem odvec. Poleg tega pa so se tu preprodajalci, ki ti zbijejo ceno in potem izves, da so bile zivali prodane naprej za veckratno vrednost.
In ja par tekacic se po internetu skoraj redko dobi pod 40e. Pravtaksno ceno dosegajo posebne pasme kokosi...ampak to je ze cista iluzija za mene._________________Two roads diverged in a wood,
and I took the one less traveled.
--Robert Frost
Objavljeno: Pe Nov 22, 2013 8:46 pm
Napisal/-a reider
Pozdravljeni!
Na žalost vam moram sporočiti žalostno novico,da se je od nas poslovil moj beli racman Pajo.
Toliko huje,ker ga dočakala smrt,podobna ,kot v najhujših grozljivkah 
.
Menim,da si bom ta dan zapomnil za vedno.
ostala sta mi le še Marinkina Jajo in Jaja(temen par).
Torej od družine belih štirih račk(starša in dva mladiča),ki bile moje prve,ni živ več noben.
Pozdrav!
Objavljeno: So Nov 23, 2013 9:06 am
Napisal/-a doli
Reider, to je pa hudo.
Objavljeno: So Nov 23, 2013 3:41 pm
Napisal/-a reider
Po celem dnevu in noči prebedeni ob bolečinah psihičnih in fizičnih sem se privlekel s pomočjo tablet le do računalnika.
Včeraj po šihtu pa sem bil še kot nov.nato se vse začelo.
Ravno ko sem že šel proti autu s taboljšimi oblekami,da skočim po nujnih opravkih v MB takoj po šihtu,priteče kot v šoku moja,in se zadere:
Leti aboh trga Pajota,pa aboh je še not,ker zarad mreže se nemre dvignit.
Jaz kar v teku pograbim močno leseno metlo ob vratih in kar me noge nesle stečem do obor,če še kaj lahko pomagam.Ker je pri vratih obor
močvirje,da te kap,sem padel na pragu pri vsej hitrosti in me vrglo v steber vrat,ker so panti in mi panti raztrgajo vse kaubojke,v dolžini vsaj 3 dm.Gledal nisem,kaj se mi zgodilo na nogi.Pobral sem se gor in pogledal v dolino,kamor segajo obore.Prvo videl zaradi bele barve Pajota,kako v počepu s sklonjeno glavo miruje.Okrob njega pa perja ma skor za pojšter.Belega.po tem sem že tukaj sodil,da hudo ranjen.A glej ga zlomka on ima dvignjeno glavo. On pesjan pa skače po obori in išče ,kje da udide,brž ko je naju zagledal.Postal je nemiren in se zaletaval v mreže.
Stečem navzdol,kljub raztrganem kolenu,ker bil u šoku in nič čutil.
Aboha kot da ne vidim,prvo pogledam Pajota.
Hujšega prizora ne more bit.Na hrbtu mu manjkala vso perje in koža,da malodane se videla hrbtenica.Najhuje bilo pa na vratu.Odžrl mu pol vrata okoli in okoli in mu z kljunom odgriznil pol vratu,da se držalo zraven le pol.Pol racman vstane in začne nagonsko(ne vem,če še sploh bil pr zavesti) vstajati in zečet hoditi navzgor,kjer je bazen,da se bi rešil v bazenu.Glava mu se samo obesla na stran.Opotekel se in padel in več ni vstal ,le z glavo še rahlo obračal.
Skoraj me kap.V tem momemtu sem z metlo onega satana premero čez hrbet.Ni več skako okol mene.
In se zadrem moji navzgor ob hlevu,ki opazoval dejanje-o Bog,kaj naj naredim??
Ni bilo odgovora in se jokala.Ko racmana še enkrat pogledam,presodim,da mu ni več rešitve.Samo muke so mu ostale na koncu življenja.Ponovno se zaderem:Prnesi sekiro!
Sekira bila tam kot bi mignil,ker ne vem,ali jo je že prej imela kje blizu,ali pa se mi zdelo,tak ohitro,ker nisem prenesel tega dejanja in mi blio zato tako kratk oto čakanje. Vrže sekiro navzdol po obori.Poberem.Stojim ob racmanu,in še enkrat premislim,ali mu je kaka rešitev,da bi ga ozdravil...
Ne ne bo preživel em si rekel.Tut če bi na hrbtu ne bilo nič,bi tut s takim vratom ne preživel.Tut moja se zadere.Ne gotov je.
Takrat so se mi ulile solze,da komaj gledal in skorajda nič videl.Z dvognjeno sekiro sem se zadrl 2x PAJO oprosti!!Z enim udarcem mu odrobil glavo.Tačke pa še kar migale in migal tut rep.Pustil vse v obori in Z težkimi koraki odkorakal do hiše potožit,kar se mi zgodilo staršema.
Nista vrjela malo da ne pripovedi.nakr mi rečeta,poglej kakšen pa si na kolenu.Kri tekla na tla na hodniku.Pogledamo bolje in rana velika 4 cm in globoka,to kosti.
Takrat se komaj zavedel kaj mi je.Seveda šel u bolnico.
na šivanje vsaj 6 šivov,morda več.Govorim na pamet,ker povezano z frpantom.
prišel domu in nevem ali viroza,ali živci.Skoraj izbruhal želodec.Slabo bilo mi vso noč.Bolela noga,ker popustle injekcije in bolel želodec-ko vrag.Dans se nakako najedel tablet in malo bolj sem močan.
14 dni sem dober u pojstli.
Oče danes bil za grobarja.Bilo mu težko.Vsi smo ga imeli radi.Bil maskota kmetije.A vse enkrat mine!
Statistika-prerezano koleno,ubit racman,uničene hlače,bolniška,Stroški zdravljenja,bolečine,do neprepoznavnosti zamazane teniske,zlomljena metla in spomini do SMRTI.
grem nazaj počivat.Spet izgubljam moč.
Do neba:kak grozen petek!!!
Objavljeno: So Nov 23, 2013 4:18 pm
Napisal/-a muha
Reider, ne zavidam ti izkušnje, takih sem v mladosti kar dosti doživela na našem domačem dvorišču. Vidiš ravno zato se včasih kmetje zavestno niso hoteli navezati na domače živali. Davek med perjadjo je bil prevelik, lisice, ujede in vsake toliko časa kak klateški dvonožec, pa je šla dobra polovica pomladanskih legel.
Eden mojih bližnjih sosedov je velik ljubitelj ptic. Med drugim goji tudi bele golobe. Čudovito jih je gledati, kadar jih izpusti in posedejo bližnja slemena hiš. In ker so beli, so seveda še bolj na očeh ujed. Ko sva debatirala, koliko mu jih odnesejo in kako to prenaša, je dejal samo: "To je narava, tudi ujede morajo preživeti". Blagor mu za tak način razmišljanja.
Objavljeno: So Nov 23, 2013 5:48 pm
Napisal/-a Marinka
To pa si boš zapomnil. Po izkušnjah je pri ujedah najbolj na udaru svetla perutnina. V četrtek so tudi pri meni krožili trije. Sreča, da je bila perutnina zaprta, ker sem čakala veterinarja.
Čimprej okrevaj._________________Začni dan z nasmehom in vse bo lažje!