Pri sejanju vsaj drobnih semen jo bo verjetno fajn izpulit, da ne bo prerasla kalečih semen. Pri sajenju pa seveda porežeš - toliko da gledajo flance nad nivo detelje.
Že sedaj se mi na podoben način zelo dobro obnesejo kurja črevca, imam vse zeleno po vrhu, spodaj pa rahlo zemljo. Ni pa dušik efekta. Pa poleti so bolj boga zastirka, detelja je veliko bolj trpežna.
Ja, zelenjavne vrtove. Pa tudi kaj drugega, mi gre na živce košnja trave okrog dreves in grmovja, detelja je bolj enostavna.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
Zopet je leto naokoli in sem se znova lotil zastiranja s slamo, kar se mi je pokazalo kot pozitivno. Zmanjšalo se je izhlapevanje,izsuševanje, manj je plevela, manj je treba zalivati. Sloj zemlje pod slamo pa ostane vlažen in živ. Nič se ne zaskorji, nič ne razpoka ob suši,.se ne pregreva poleti...
Edino, kar priporočam, je da se zgodaj spomladi še ne zastira, ker je zemlja še premrzla in se temnejša barva zemlje pred zastiranjem prej ogreje.
No, sedaj je pa že primerno toplo in se že lahko zastira.
Čez poletje pa je potrebno samo še zalivati. En del je pod kapljičnim namakanjem, del pa bom zalival s kompostnim čajem.
Dodal sem še nekaj fotografij različne zelenjave pod zastirko.
Na prvi fotki je paradižnik v plastenjaku- zgornji sloj je preperel hlevski gnoj in urejeno kapljično zalivanje pred zastiranjem:
Na drugi je ista lokacija, zastrto s slamo pred cca 1 tednom, rastline so sedaj seveda večje in sadike so tik pred odprtjem cvetov:
Tu se nekaj habanerov skriva v slami, sem jih izlončil in bodo letos uživali brez omejitev, pa še lonci jih ne bodo pregrevali:
Hja, tudi krompir po okopavanju si je zaslužil zastirko.....:
Nekaj je tudi različnih paprik, ki kar nekam štrajkajo v rasti:
Nasprotno pa brstični ohrovt, brokoli in solate kar uživajo:
Dela je sicer v začetku ogromno, zastiranje pa zadevo kasneje precej olajša.
Edino, kar priporočam, je da se zgodaj spomladi še ne zastira, ker je zemlja še premrzla in se temnejša barva zemlje pred zastiranjem prej ogreje.
No, sedaj je pa že primerno toplo in se že lahko zastira.
Čez poletje pa je potrebno samo še zalivati. En del je pod kapljičnim namakanjem, del pa bom zalival s kompostnim čajem.
Dodal sem še nekaj fotografij različne zelenjave pod zastirko.
Na prvi fotki je paradižnik v plastenjaku- zgornji sloj je preperel hlevski gnoj in urejeno kapljično zalivanje pred zastiranjem:
Na drugi je ista lokacija, zastrto s slamo pred cca 1 tednom, rastline so sedaj seveda večje in sadike so tik pred odprtjem cvetov:
Tu se nekaj habanerov skriva v slami, sem jih izlončil in bodo letos uživali brez omejitev, pa še lonci jih ne bodo pregrevali:
Hja, tudi krompir po okopavanju si je zaslužil zastirko.....:
Nekaj je tudi različnih paprik, ki kar nekam štrajkajo v rasti:
Nasprotno pa brstični ohrovt, brokoli in solate kar uživajo:
Dela je sicer v začetku ogromno, zastiranje pa zadevo kasneje precej olajša.
labia, naj ti dobro raste.
Priporočam pa ti, če imaš možnost, da malo raziščeš uporabo ovčje volne za zastirko - prav tako nobenega plevela, povečana toplota spomladi, ohranjanje vlage, odbojna površina in povečana fotosinteza, hranila... v jeseni zastreš s čisto tanko plastjo komposta, flikneš gor še ovčjo volno in ne rabiš nič umikat, zemlja ni gola, poleg tega zdrži dosti dlje časa, kako dolgo še ne morem povedati, sem šele v jeseni prvič zastrl in do sedaj vse raste kot noro.
Poslikam jutri.
Priporočam pa ti, če imaš možnost, da malo raziščeš uporabo ovčje volne za zastirko - prav tako nobenega plevela, povečana toplota spomladi, ohranjanje vlage, odbojna površina in povečana fotosinteza, hranila... v jeseni zastreš s čisto tanko plastjo komposta, flikneš gor še ovčjo volno in ne rabiš nič umikat, zemlja ni gola, poleg tega zdrži dosti dlje časa, kako dolgo še ne morem povedati, sem šele v jeseni prvič zastrl in do sedaj vse raste kot noro.
Poslikam jutri.
Hja, morda se lotim poskusa, čeprav je precej že znanega:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_zupin_mateja.pdf
Ugotovitve v tej diplomski nalogi kar precej potrjujejo tvoje trditve in celo primerljivost s hlevskim gnojem, kar piše že v uvodnih razlagah vsebine diplomske naloge.
Z veseljem si bom ogledal napovedane fotke.
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_zupin_mateja.pdf
Ugotovitve v tej diplomski nalogi kar precej potrjujejo tvoje trditve in celo primerljivost s hlevskim gnojem, kar piše že v uvodnih razlagah vsebine diplomske naloge.
Z veseljem si bom ogledal napovedane fotke.
Pri sosedu govedorejcu sem se zanimal za slamo in bi lahko dobil daljšo iz bale, ali razrezano na cca 10cm, kaj je boljše?
Dal bi jo med jagode na dvignjeno gredo, pa me skrbi veter, sploh ker je pod in okoli grede pesek, v bližini pa ribnik in ne bi rad, da bi bilo vse nastlano.
Ker imajo jagode rade malo nižji Ph, zamlja je pa bazična, bom verjetno dal smrekove iglice, če jih dobim! Tretja varianta je žaganje.
Dal bi jo med jagode na dvignjeno gredo, pa me skrbi veter, sploh ker je pod in okoli grede pesek, v bližini pa ribnik in ne bi rad, da bi bilo vse nastlano.
Ker imajo jagode rade malo nižji Ph, zamlja je pa bazična, bom verjetno dal smrekove iglice, če jih dobim! Tretja varianta je žaganje.
Pri kompostni zastirki mi ne gre skupaj debelina 10cm in tole
Kapusnicam, plodovkam, sladki koruzi, krompirju, blitvi, rdeči pesi ga damo od 5 do 7 l/m2 oziroma 3 kg/m2, za druge korenovke, endivijo, radič, solato, por zadošča 3 do 5 l/m2 (2 kg) in za druge vrtnine od 1 do 2 l/m2 (1 kg). Mlademu sadnemu drevju ga lahko damo od 5 do 7 l/m2, starejšemu in zelenici pa od 3 do 5 l/m2. Tudi cvetlične grede in zelišča lahko gnojimo s kompostom, uporabimo ga od 3 do 5 l/m2. Kompost zadelamo, pomešamo z vrtno zemljo.
10cm komposta je 100l/m²
Kapusnicam, plodovkam, sladki koruzi, krompirju, blitvi, rdeči pesi ga damo od 5 do 7 l/m2 oziroma 3 kg/m2, za druge korenovke, endivijo, radič, solato, por zadošča 3 do 5 l/m2 (2 kg) in za druge vrtnine od 1 do 2 l/m2 (1 kg). Mlademu sadnemu drevju ga lahko damo od 5 do 7 l/m2, starejšemu in zelenici pa od 3 do 5 l/m2. Tudi cvetlične grede in zelišča lahko gnojimo s kompostom, uporabimo ga od 3 do 5 l/m2. Kompost zadelamo, pomešamo z vrtno zemljo.
10cm komposta je 100l/m²