Stran 15 od 26
Objavljeno: Sr Apr 08, 2015 12:04 am
Napisal/-a Nauta
Muha hvala 
_________________Lp
Nauta
Objavljeno: Pe Apr 10, 2015 11:47 pm
Napisal/-a lpmami
| lpmami je napisal/a: |
| Predlani sem v več veder na dno nasula žaganje.....jeseni zakopala v zemljo na vrtu. Spomnim se, da je imelo žaganje nekam čudno barvo in vonj... |
Tisto gredo sem danes pripravila za sajenje. Malenkost tistega žaganja, kepica ali dve, je bilo še vidnega v zemlji. Ampak tudi nekaj drugega materiala je bilo še nekompostiranega. Če se prav spomnim, sem zakopavala bolj na hitro in nisem dovolj premešala z zemljo.
No, na teh ostankih so se gostili debeli, veliki, rožnati deževniki 
_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: So Apr 11, 2015 12:46 am
Napisal/-a figula
a vidiš, da je vse za nekaj dobro
Objavljeno: So Apr 11, 2015 1:57 am
Napisal/-a lpmami
| figula je napisal/a: |
| a vidiš, da je vse za nekaj dobro |
Prav to sem hotela tudi jaz napisati na koncu _________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Pe Jul 10, 2015 4:23 pm
Napisal/-a mil
Danes sem naredila svoj "veliki bokaši" kompost.
Porezala sem ves gabez, vse koprive, razprostrla veliko folijo, najo dala rastline- vmes posip, še gospodinjske odpadke, še plevele.... nato ves veeeelik kup zavila, naj položila kamne.... Pa da vidimo, če sem naredila hudo narobe. Če se bo sfermentirala, bo suuuper.
Je bilo za sčistit kar nekaj terena, pa se mi je zdelo, da bi morda na ta način hitreje razpadlo, kot na kompostnem kupu. (pa tja takih plevelov ne bi dala).
Ko bo minilo tri tedne, bom to maso zmešala z krinami, navadno šoto in žagovino. Porabila pa bi pol čez mesec za zastiranje, ker moji ljubi polži druge zastirke ne smejo imeti, kompostno tanko zastiranje pa jim, po dosedanjih izkušnjah, ni posebej najljubše skrivališče. Držite pesti, da rata. Lp Mil
Objavljeno: So Jul 11, 2015 12:05 am
Napisal/-a juglans
Oj mil, super, da si se tudi ti lotila takšnega načina kompostiranja.
No, jaz se šele pripravljam k temu. Pravzaprav to traja vse od delavnice s figulo, pa do sedaj še ni zneslo. Edino kar sem uspel je to, da sem zastavil bokaši posip iz 20kg otrobov.
Kot kaže bom uspel tja proti koncu meseca.
Na razpolago imam precej orlovske praproti, še več pa cvetočega travniškega rastja, ki bi na vrtu predstavljal plevel.
Postopek bi bil enak tvojemu s to razliko, da bi dobljeni fermentirani material nato še kompostiral do spomladi, ko bi ga uporabil za dognojevanje pri malih rastlinah. Žaganja in šote ne bom kupoval.
Edino to bi morebiti še dodal, kar si ti zagotovo storila, a ne zapisala. Pokrit kup bo potrebno zasenčiti, da se ne bo skuhal.
Me veseli, da ne bom sam. Poročaj kaj kako se obnaša zadevščina.
Objavljeno: So Jul 11, 2015 2:25 am
Napisal/-a figula
o, nista sama, še jaz capljam nekje vmes 
mil, strašna si! občudujem tvojo energijo in zagnanost 
Zaenkrat imam samo 2 vreči narezane praproti v "bokaši paci" (sem kar v črne smetarske natlačila 
) v kratkem bom dobila žaganje, potem planiram dodati gabez, preslico, listje, oglje ..... Krtin se izogibam, lani sem fasala ličinke majskih hroščev zraven in so mi pridelek krompirja uničile 
.
Oba načina uporabe me mikata: zastirka in zemljica za sadike drugo leto. Bom mogla biti kar pridna 
in taki zapisi so odlična dodatna brca v zadnjico, da se zmigam ...
Objavljeno: So Jul 11, 2015 8:58 am
Napisal/-a mil
Lp obema sotrudnikoma.
Ne vem, kako naj to zasenčim, je na eni opuščeni gredi sredi vrta...Kaj predlagaš?
Glede žagovine- dobila pri sosedih. Ker pa sem spomladi mešala svojo zemljo za sadike in semena, sem kupila veeeliko vrečo šote, za katero se mi zdi, da jo bom na tak način najbolj oplemenitila.
Figula, kako pa naj potem zemljo dobim? To fermentirano maso rastlin je treba zmešati z zemljo, menda, ali pa zakopati v kak jarek. Imaš kak predlog?
Lp Mil
Objavljeno: So Jul 11, 2015 10:32 am
Napisal/-a juglans
Jaz imam dovolj materiala in bom nekaj praproti pustil za senčenje. Drugače pa vidim rešitev še s kartonom, starimi paletami, odsluženimi deskami, če si blizu gozda z vejami dreves, skratka skoraj karkoli.
Kako selektivno razkužiti krtine, ali pa najti takšne, ki niso "nevarne" mi pa ni jasno.
Ali bi bila rešitev, da se krtine primeša kar k rastlinskemu materialu pred samim bokaši kompostiranjem?
Mislim, da bi fermentacija z visoko temperaturo morala narediti svoje. Tako vsaj pričakujem, da se rešim semen rastlin.
Objavljeno: So Jul 11, 2015 10:52 am
Napisal/-a figula
mil, saj večinoma ljudje kar uporabljajo krtine, mogoče sem imela samo jaz tako smolo, da sem nabasala na legla teh ličink (cca 50 sem jih imela v vsaki gajbici 
).
Ker imaš zraven gospodinjske odpadke, bo verjetno koristila krtinka.
Sama sem zašla malo v dvome o teh gospodinjskih odpadkih. Mislim, da traja dlje kot 14 dni, da se lahko sadi. Take so vsaj moje dosedanje izkušnje pa sem bila radodarna s posipom. Sem sklenila, da bom poleti raje nosila na kompostni kup, nekaj zimskih veder pa zakopala po rastni sezoni. (kaj pa vem?)
Jaz bom delala brez gospodinjskih odpadkov in sem si zamislila, da prisotnost zemlje ni nujno potrebna 
. Če bom dodajala zmes kot zastirko, bo itak vrtno življenje prišlo do nje in če bom dodajala kot dodatek rastlinske mase v sadilno/sejalno zemljo nekaj podobnega - razen deževnikov.
Kar se tiče senčenja sredi vrta - bi recimo smrekove veje nudile dovolj zaščite? hmmmm?
Dobim še kavno usedlino. Njen učinek v kislost pa upam da izničim z jajčnimi lupinami iz ene pekarne 
(ups, nisem videla, da je juglans že odgovoril )