Kompostiranje

[Lpmami]

Živa meja okrog vrta (bršljan, vinika, pušpan, liguster) se je razbohotila čez vse meje in jo moram začeti krotiti. Dva kompostnika uporabljata še druga dva uporabnika vrta in je notri vse sorte, zato se mi ne zdita primerja za kompostiranje. Nekaj časa sem mislila odre pač odlagati na kakšno malo bolj skrito mesto na vrtju, ampak tega bo hitro preveč ... Pa mi je pomagalo moje barvanje volne V nekaj gradbenih veder sem nasadila rastlino, ki je trajnica in mora biti stara vsaj tri leta, da jo lahko začnem uporabljati. Za to sem porabila kar precej zemlje in sem tako naredila - ne ravno luknjo, ampak širšo in bolj plitvo jamo. Potem sem prvi odrez (sicer so bile jagode z grede, kamor so se neplansko razširile) zmetala v jamo, nasula nekaj zemlje, čez precej preperele smrekove iglice, sledil bo verjetno bršljan, zemlja, liguster, necvetoči/nesemeneči pleveli, zemlja, ... Imam dve kanti fermentiranega bokašija, pa ne vem, naj ga nasujem bolj v sredino ali bolj proti vrhu predvidenega kupa. Poleg tega je del žive meje cipresa, za katero tudi ne vem, če je uporabna za tako kompostiranje._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[Parangalus]

Vse notri, cim bolj mesano. Bokasi vmes in na vrhu. Pa raje brez zemlje

[muha]

Kaj pa dodajanje briketiranega gnoja - biogrene na primer?

Meda se odlično obnese pri kompostiranju neuporabnega grozdja in ostalega sadja. Jaz sem jo letos poskusno potresla med večjo količino zdrobljenih vej , ki jim manjka dušika in je sredina kompostnega kupa še sedaj po dobrih treh tednih na 60 stopinjah C.

[labia]

Muha imaš prav. Biogrena je odličen pospeševalnik pri kompostiranju. Tudi sam uporabljam to metodo.
Vsake toliko časa ( ko namećem večjo količino zelenega obreza) vržem čez še pest ali dve biogrene. Uporabljam pa to pri kompostniku, ki je namenjen vročemu kompostiranju ( precej zaprt kompostnik s pokrovom).
Koristi tudi zaliti občasno z vedrom vode.

[Lpmami]

Hvala, Parangalus, Muha in Labia, za vaše nasvete.
Saj zemljo zdaj itak težko izkopljem, da bi jo potresala, je vsa zaraščena, če ne s kulturnimi rastlinami, pa s plevelom, predvsem slakom, ki ga ne bi razmnoževala. Biogrene sicer nisem uporabljala, a je ima starejša hčerka odveč in jo je že ponujala.
Zdaj naj pa samo še vročina malo popusti, da bom lahko rezala.
Pa še to: tu verjetno lahko pospravim vse odpadle slive in jabolka? Upam, da se kompost segreje toliko, da črvi poginejo._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[labia]

lpmami, ne bo ravno tako vroče, da "črvi" poginejo.

Kompost je namreč različno topel. Bolj v sredi ima lahko tudi 70 stopinj bolj ob robu pa precej manj- toliko kot temperatura okolice- recimo 30 stopinj in recimo na nivoju zemlje- okoli 20 stopinj.
Tako se različna živa bitja, ki so nujna za kompostiranje v bistvu premikajo po kupu v področja kjer jim najbolj paše glede na vlago, temperaturo, hrano,...

Vsa ta živa bitja predelujejo kompostni kup, torej črvi, gliste, razni hroščki, mušice in vse kar opazimo, da miga. So pa seveda tudi manjša bitja kot razne bakterije, glive,...in ti mikroorganizmi še najbolj delajo bolj v sredici kupa.

V kup se rada zavleče tudi kakšna belouška, miši in podobno - tako, da ne bo kakšnih hudih presenečenj.

[juglans]

labia je napisal/a:

lpmami, ne bo ravno tako vroče, da "črvi" poginejo. Kompost je namreč različno topel. Bolj v sredi ima lahko tudi 70 stopinj bolj ob robu pa precej manj- toliko kot temperatura okolice- recimo 30 stopinj in recimo na nivoju zemlje- okoli 20 stopinj. Tako se različna živa bitja, ki so nujna za kompostiranje v bistvu premikajo po kupu v področja kjer jim najbolj paše glede na vlago, temperaturo, hrano,... Vsa ta živa bitja predelujejo kompostni kup, torej črvi, gliste, razni hroščki, mušice in vse kar opazimo, da miga. So pa seveda tudi manjša bitja kot razne bakterije, glive,...in ti mikroorganizmi še najbolj delajo bolj v sredici kupa. V kup se rada zavleče tudi kakšna belouška, miši in podobno - tako, da ne bo kakšnih hudih presenečenj.

.... in črvi iz sadja bodo zamrli v trenutku, ko bo le to pričelo spreminjati svoje stanje iz svežega v smer razkrajanja. Brez skrbi, "sadnih črvov" ne boš množila v kompostu, tako da kar veselo v kompostni kup. Sadje je v resnici s svojim sladkorjem dodatna hrana ali priboljšek za kompostni živelj.

Parangalus je napisal/a:

Vse notri, cim bolj mesano. Bokasi vmes in na vrhu. Pa raje brez zemlje

Zakaj ni priporočljivo mešti zemlje? Običajno so nasveti ravno nasprotni.

[Lpmami]

Hvala, Juglans, ti črvi so me zanimali._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[Bicikel]

labia je napisal/a:

lpmami, ne bo ravno tako vroče, da "črvi" poginejo. Kompost je namreč različno topel. Bolj v sredi ima lahko tudi 70 stopinj bolj ob robu pa precej manj- toliko kot temperatura okolice- recimo 30 stopinj in recimo na nivoju zemlje- okoli 20 stopinj. Tako se različna živa bitja, ki so nujna za kompostiranje v bistvu premikajo po kupu v področja kjer jim najbolj paše glede na vlago, temperaturo, hrano,... Vsa ta živa bitja predelujejo kompostni kup, torej črvi, gliste, razni hroščki, mušice in vse kar opazimo, da miga. So pa seveda tudi manjša bitja kot razne bakterije, glive,...in ti mikroorganizmi še najbolj delajo bolj v sredici kupa. V kup se rada zavleče tudi kakšna belouška, miši in podobno - tako, da ne bo kakšnih hudih presenečenj.

In polži, ali ne?

[Parangalus]

juglans je napisal/a:

Zakaj ni priporočljivo mešti zemlje? Običajno so nasveti ravno nasprotni.

Jaz bi prej vprasal zakaj bi jo?
Za dodat v kup mikrobe iz zemlje? Dovolj ce samo popopras. Sicer pa samo moti proces s svojo tezo...
Pri vrocem pa itak prezivijo samo termofilne b.