Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Figa, smokva - Ficus carica
| babaco je napisal/a: |
| Čja, Petit Negri meni letos ni dozorela, resda pa je stara šele eno leto. Za fige letos na barju ni bilo ravno ugodno, tudi pisana Panache mi ni dozorela. Delno pa mi je dozorela Zeleni Matalon od VinkotaZ, figa je izvrstna, kremasta in sladka. Tudi LYW mi ni dozorela, delno le en plod. Prvič pa se mi je pojavil škodljivec figov molj, v poletni vročini pa še sadna muha. |
Tudi jaz sem se skoraj že odločal za tigrasto Panachee, ki se jo dobi tudi v SLO, pa sem se glede na literaturo premislil. Prezimno je občutljiva in menda potrebuje za solidno rodnost res dolgo, vroče sončno rastno obdobje.
Za Petit Negri tega podatka nisem našel, le ta da jesenska bera omogoča uživanje teh fig globoko v oktober ( kar nakazuje, da je to lahko problem). Od omenjenih 4 temnih francoskih bi tedaj utegnili biti za naše kraje bolj kot Petit Negri in Negronne primerni Rouge de Bordeaux ( Pastiliere) in Ronde de Bordeaux, ki po literaturi sodeč, recimo tale link:
http://www.feigensorten.de/ rodijo le enkrat in to menda zgodaj jeseni - konec avgusta, september in to obilno.
Kdove, če bi tole res držalo za našo lokacijo... Po drugi strani pa bi me čudilo, da bi bila s tega vidika ( dovolj dolgo sončno in vroče poletje) severna Nemčija za omenjene vrste fig bolj primerna od Slovenije.
Sicer pa ima večina katalogov v svojem izboru tudi dalmatinsko figo ( poročajo da originalno s Hvara) in jo zelo pohvalijo. In res, tudi meni je zobanje pozabljenih fig v Dalmaciji v neskončno večje veselje kot uživanje fig iz kakšnih naših trgovskih centrov. Pri dalmatinski figi je verjetni problem ta, da je preveč rastna za v lonce.
Utegnila bi pa biti primerna, tudi za v lonec, figa Celeste, ki je zelo popularna v ZDA, zlasti na srednjem zahodu ( področje Missisipija) in na vzhodu. Menda več kot dobro prezimno trdna, manjša, izrazito zgodnjerodna, lepega okusa. Ne vem pa, če je sploh kaj razširjena v Evropi.
p.s. Se opravičujem, da pišem o vsem drugem, razen o slovenskih figah. Mogoče bi bila od vseh zgoraj omenjenih vendarle primernejša kakšna domača. A se ne spoznam na področje, žal...
Najbolj preverjena in potrjena metoda je, da jo pustiš da pozimi pomrzne do tal 
. Naslednje leto bo iz tal pognal lep grm 
.
Takšne grme videvam po Lj. barju; žal večina leto za letom pomrzne, tako da od njih ni veliko koristi ...
Sadjarski način pa priporoča rez spomladi, in sicer se na glavni šibi pusti približno osem brstov. Tako naj bi pognalo osem poganjkov (vej ali vrhov), kar naj bi dalo najprimernejši grm iz vidika rodnosti, pa osvetljenosti itd.
Se kar strinjam, vendar kak vrh več ali manj sploh ni greh. Še več pa zavisi od sorte in njene naravne gostote krošnje; sploh pa kako jo gnojimo in pedenamo. Negnojena figa, s šibko rastjo in olistanostjo, prenese več vrhov kot pa dobro gnojena.
Natančneži priporočajo prvo leto samo štiri veje, pa te bolj narazen po deblu, da se prepreči možnost razklanja/loma zaradi preblizu raščenih vej. Naslednje leto pa z rezjo iz vsake veje narediti dva poganjka.
LP_________________mfranc
. Naslednje leto bo iz tal pognal lep grm .Takšne grme videvam po Lj. barju; žal večina leto za letom pomrzne, tako da od njih ni veliko koristi ...
Sadjarski način pa priporoča rez spomladi, in sicer se na glavni šibi pusti približno osem brstov. Tako naj bi pognalo osem poganjkov (vej ali vrhov), kar naj bi dalo najprimernejši grm iz vidika rodnosti, pa osvetljenosti itd.
Se kar strinjam, vendar kak vrh več ali manj sploh ni greh. Še več pa zavisi od sorte in njene naravne gostote krošnje; sploh pa kako jo gnojimo in pedenamo. Negnojena figa, s šibko rastjo in olistanostjo, prenese več vrhov kot pa dobro gnojena.
Natančneži priporočajo prvo leto samo štiri veje, pa te bolj narazen po deblu, da se prepreči možnost razklanja/loma zaradi preblizu raščenih vej. Naslednje leto pa z rezjo iz vsake veje narediti dva poganjka.
LP_________________mfranc
| metuljc je napisal/a: |
| Uf, naša je še kako živa, še s satelita se krasno vidi, če pogledaš geopedijo...............trenutno polna plodov, pa brez listja že. Tudi veja, ki sem jo ob prvem obiranju zlomila, pa se drži le s kako četrtino lesa in lubja je povsem živa. Upam, da bodo na pomlad kake stranske veje za odkop, sicer pridejo potaknjenci na vrsto. Sem letos spomladi zamudila čas, da bi pogrobala veje. Menda je Brown Turkey. |
metuljc, a še je prostor v vrsti za potaknjenec?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë