Stran 15 od 190
Objavljeno: Pe Nov 15, 2013 7:13 am
Napisal/-a babaco
Odvisno od temperature, pri meni je pri -22°C vedno pozebla do tal, pri - 15°C pa le posamezni poganjki.
Objavljeno: Pe Nov 15, 2013 4:55 pm
Napisal/-a lovor
| babaco je napisal/a: |
Čja, Petit Negri meni letos ni dozorela, resda pa je stara šele eno leto.
Za fige letos na barju ni bilo ravno ugodno, tudi pisana Panache mi ni dozorela. Delno pa mi je dozorela Zeleni Matalon od VinkotaZ, figa je izvrstna, kremasta in sladka.
Tudi LYW mi ni dozorela, delno le en plod.
Prvič pa se mi je pojavil škodljivec figov molj, v poletni vročini pa še sadna muha. |
Tudi jaz sem se skoraj že odločal za tigrasto Panachee, ki se jo dobi tudi v SLO, pa sem se glede na literaturo premislil. Prezimno je občutljiva in menda potrebuje za solidno rodnost res dolgo, vroče sončno rastno obdobje.
Za Petit Negri tega podatka nisem našel, le ta da jesenska bera omogoča uživanje teh fig globoko v oktober ( kar nakazuje, da je to lahko problem). Od omenjenih 4 temnih francoskih bi tedaj utegnili biti za naše kraje bolj kot Petit Negri in Negronne primerni Rouge de Bordeaux ( Pastiliere) in Ronde de Bordeaux, ki po literaturi sodeč, recimo tale link:
http://www.feigensorten.de/ rodijo le enkrat in to menda zgodaj jeseni - konec avgusta, september in to obilno.
Kdove, če bi tole res držalo za našo lokacijo... Po drugi strani pa bi me čudilo, da bi bila s tega vidika ( dovolj dolgo sončno in vroče poletje) severna Nemčija za omenjene vrste fig bolj primerna od Slovenije.
Sicer pa ima večina katalogov v svojem izboru tudi dalmatinsko figo ( poročajo da originalno s Hvara) in jo zelo pohvalijo. In res, tudi meni je zobanje pozabljenih fig v Dalmaciji v neskončno večje veselje kot uživanje fig iz kakšnih naših trgovskih centrov. Pri dalmatinski figi je verjetni problem ta, da je preveč rastna za v lonce.
Utegnila bi pa biti primerna, tudi za v lonec, figa Celeste, ki je zelo popularna v ZDA, zlasti na srednjem zahodu ( področje Missisipija) in na vzhodu. Menda več kot dobro prezimno trdna, manjša, izrazito zgodnjerodna, lepega okusa. Ne vem pa, če je sploh kaj razširjena v Evropi.
p.s. Se opravičujem, da pišem o vsem drugem, razen o slovenskih figah. Mogoče bi bila od vseh zgoraj omenjenih vendarle primernejša kakšna domača. A se ne spoznam na področje, žal...
Objavljeno: To Nov 19, 2013 10:57 pm
Napisal/-a papasmrk
Pozdravljeni,
vprašal bi samo če kdo pozna sorto fige LUNGO DEL PORTOGALLO. So rodnost, prezimna trdnost in okus plodov kaj podobni kot npr. pri bavarski violetki ali podobni Brown Turkey?
hvala in lp
Objavljeno: Sr Nov 20, 2013 12:41 am
Napisal/-a mfranc
Je kar znana sorta, več bi vedel povedati Ivipiči, mislim da jo ima.
LP_________________mfranc
Objavljeno: Če Dec 26, 2013 8:01 pm
Napisal/-a papasmrk
Pozdravljeni,
imam figo Brown Turkey, ki je trenutno visoka cca 60 cm. V bistvu je navadna šiba brez vej. Zanima me kdaj, v katerem mesecu naredim rez, da se razvije krošnja v obliki grma ?
hvala in lp
Objavljeno: Če Dec 26, 2013 8:16 pm
Napisal/-a juglans
Imam dve vrste fig, tudi dve rastlini. Obe rastejo v grmasti obliki, od tega sem eno prvotno želel vzgojiti kot drevesce, a je bila njena "volja" bolj grmasta rast. Tudi sicer jih na "terenu"-tod okoli vidim bolj grmaste.
Babaco že ve, jaz pa mu pritrjujem.
Objavljeno: Pe Dec 27, 2013 11:18 pm
Napisal/-a mfranc
Najbolj preverjena in potrjena metoda je, da jo pustiš da pozimi pomrzne do tal 
. Naslednje leto bo iz tal pognal lep grm 
.
Takšne grme videvam po Lj. barju; žal večina leto za letom pomrzne, tako da od njih ni veliko koristi ...
Sadjarski način pa priporoča rez spomladi, in sicer se na glavni šibi pusti približno osem brstov. Tako naj bi pognalo osem poganjkov (vej ali vrhov), kar naj bi dalo najprimernejši grm iz vidika rodnosti, pa osvetljenosti itd.
Se kar strinjam, vendar kak vrh več ali manj sploh ni greh. Še več pa zavisi od sorte in njene naravne gostote krošnje; sploh pa kako jo gnojimo in pedenamo. Negnojena figa, s šibko rastjo in olistanostjo, prenese več vrhov kot pa dobro gnojena.
Natančneži priporočajo prvo leto samo štiri veje, pa te bolj narazen po deblu, da se prepreči možnost razklanja/loma zaradi preblizu raščenih vej. Naslednje leto pa z rezjo iz vsake veje narediti dva poganjka.
LP_________________mfranc
Objavljeno: So Dec 28, 2013 9:55 pm
Napisal/-a babaco
Violeta je kar primerna za nas celinarje, vendar jo je vseeno dobro pred zimo zaščititi.
Objavljeno: Po Dec 30, 2013 12:52 am
Napisal/-a bobolino
| metuljc je napisal/a: |
Uf, naša je še kako živa, še s satelita se krasno vidi, če pogledaš geopedijo...............trenutno polna plodov, pa brez listja že. Tudi veja, ki sem jo ob prvem obiranju zlomila, pa se drži le s kako četrtino lesa in lubja je povsem živa.
Upam, da bodo na pomlad kake stranske veje za odkop, sicer pridejo potaknjenci na vrsto. Sem letos spomladi zamudila čas, da bi pogrobala veje. Menda je Brown Turkey. |
metuljc, a še je prostor v vrsti za potaknjenec?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Objavljeno: Po Dec 30, 2013 12:54 am
Napisal/-a metuljc
Za kolikor hočeš potaknjencev, jo bo treba razredčiti spomladi. Samo spomni me, prosim.