Stran 15 od 122
Objavljeno: To Apr 29, 2014 12:15 am
Napisal/-a Melona
Kratko poročilo po bolj natančnem ogledu sejancev. Presajala sem jih 5. aprila in nekaj še kakšen dan kasneje. Večina je zunaj, sicer pod streho vrtne ute. Za zdaj ne opazim razlike med njimi in sedmimi, za katere v vrtni uti ni prostora in jih imam zato na zaprti terasi. Je pa očitna razlika med obojimi naštetimi in tremi sejančki, ki sem jih presadila kar direkntno v vrt v zavetje sivke in rožmarina. Ti trije niso še nič zrastli, borijo se le za golo preživetje in v bitki z nalivi jim gre kar dobro.
Taki so v vrtni uti:
Na zaprti terasi so praktično enaki:
Presenetljivo dobro izgleda edini še nepresajen, ki ga imam tudi na zaprti terasi. Še celo malo lepše rasti se mi zdi. Morda je malenkost manjši, a zato ima enako število listov bolj gost izgled.
In kaj je izplen tega podrobnejšega ogleda? Dobro, da sem se ga lotila, ni dovolj samo nove listke šteti . Pod lončki v platoju zunaj je bilo polno mravelj. Na oknu ute so še druge lončnice in tam jih ni bilo, samo pri vrtnicah. Morda so jih privabile sočne korenine sejancev, ki so prilezle iz lončkov v podstavek? Kaj mi je le bilo, da sem sejance presadila v tako majhne lončke? Nisem vedela, da bodo tako hitro rastli, še posebej ne v korenine. Najplitvejši lončki so tisti pollitrski od kisle smetane. Zdaj ne vem, kaj naj. Še enkrat presadim v večje lonce ali kar nekam v vrt, pojma nimam, kaj bom.
Sejanca Neona sta si pa vsak dan bolj različna, bog ve, po katerih vrtnicah so se sprehajali opraševalci in kakšen prah so namešali. Eden je posvetlil liste in sem se najprej ustrašila, da je kaj narobe z njim. Pa izgleda, da bo pač imel take svetle liste, tudi naslednjega je nastavil svetlega. Njegov bratec pa je še vedno tako temen in rdečkast, kot je prikukal na dan.
Novega ni nič vzklilo, sejala tudi nisem nič več. So me pa prsti preveč srbeli, da ne bi pobrala nekaj prahu in se poigrala s šestimi cvetovi. Čeprav vreme ni primerno. Se izgovarjam, da je treba pred glavno sezono potrenirati .
Objavljeno: To Apr 29, 2014 11:13 am
Napisal/-a Poezija
Pridna Melona, prav me je zanimalo, kako so sejanci prestali presaditev. Zelo lepo ti je uspelo, lahko si srečna. In tudi dobro, da imaš sejance pod teraso. Saj sama vidiš tisti na prostem še ne delajo dobro. Na stalno morajo biti presajeni v kasnejšem obdobju oz. bolj sigurno v naslednjem letu. Nam ki smo komaj začeli je važen vsak sejanec. Nekateri, ki jih imajo zelo veliko in imajo za seboj veliko žlahtniteljskih let pa prav z presajanjem zunaj tudi delajo izbor - oz. izbor se naredi sam. Preživijo najbolj žilave.
Jaz sem bila letos malo preveč korajžna pri +presajanju in sem pretiravala. Namesto pod streho sem po presajanju sejance pustila na takrat še blagem spomladanskem soncu. Nikoli si niso opomogli. Lekcija za drugo leto. Vedno bom presajala v dežju. Nekaj je tudi, če bi bili večji bi jim bilo lažje. Pri tako malih sejancih pa je presajanje zelo delikatno. V glavnem z mojimi sejanci ni praktično nič. So kot pravkar kaleči sejančki, napol uveli, nekaj jih je odmrlo, drobne koreninice razpadejo... Sedaj so na balkonu na JZ strani hiše. Nad njimi je streha. Sedaj mi je cilj samo še, da jih vsaj nekaj žlahtnenih preživi in potem bo treba vsakega precepiti, da ohranim vsaj genetski material. A vprašanje je če bodo sploh zrasli. Nekaj malo bolj perspektivnih imam pod pokrito teraso pri oknu. Tam nekako ostajajo živi. Še eno leto sem zafrknila. Kaj vse bi lahko imela... Sejančki so bli tako pod stresom zaradi presajanja in temperatur, da jih je napadla plesen. Skoraj vse in zato tudi ne rastejo.
Ampak tisti v gredi (žal samo OP) , kateri so bili posejani šele konec februarja in seveda nepresajeni so krasni. Nekateri prav norijo. Najmanjši Trier dela že en mali popek. Kako lepo je gledati tako rast in debelitev stebel, ko sejanček začne prehajati v malo vrtnico. Nikjer nobene pikice, plesni, vse zeleno. Problem bo sedaj drugi. Največji verjetno že tika pleksi steklo na vrhu in ne vem kaj naj sedaj delam ali toliko pustim odprt pokrov (vedno bolj) ali kaj. Prav bojim se jih tikati.
Moja velika želja je da bi mi letos uspelo narediti rastlinjak in mislim da bom imela sistem kot Jim Sproul - kar je dobro razvidno iz njegovega bloga. Poseje semena v lesene dvignjene grede in sejance pusti da zacvetijo. Vmes pri pregledih vsake toliko izloči tiste, ki ne gredo nikamor ali bolne. Ostanejo le najboljše. Te potem presadi lahko mnogo kasneje. Pri tem prihrani ogromno število loncev. Pri meni ima vsak sejanček svojega, tudi tisti, ki kasneje ne gre nikamor. Počaka lahko tudi drugo cvetenje. Nedvomno je, da sejanec najhitreje zacveti, če ga pustiš pri miru. To mi je govoril tudi Rogin. In če že ga presadiš je KLJUČNEGA POMENA PRESADITEV Z MNOGO GRUDE IN OB DEŽEVNEM VREMENU. Da ga po presaditvi še malo stušira. Potem pa pod streho in nikakor ne na toplo!_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Objavljeno: To Apr 29, 2014 11:49 am
Napisal/-a Melona
O ja, imeti Sproulov rastlinjak bi bilo razkošje! Še posebej držim pesti za njegove perzijke.
Ampak Poezija, meni se zdi, da se slej ko prej vse uskladi po neki logični poti. Če mi uspe kaj omembe vrednega, bo tudi rastlinjak. Dokler sem evforična že zaradi OP sejančkov, bom pa nanj raje kar počakala. Morda se lotim nekaj podobnega tvoji gredi, sicer bom s to svojo zaprto teraso po mojem kar shajala. S teboj je seveda drugače, tebi je že marsikaj uspelo in ga potrebuješ takoj, se mi zdi. Jaz pa še niti ne vem, kako pravzaprav gre od čisto svoje nove vrtnice dalje. OK, jo vzgojiš in se odločiš, da jo je vredno obdržati. Ni važno, če registracija ali ne. Če si jo hočeš namnožiti. Moraš pač vzgojiti toliko novih rastlin, da prideš do cepičev in to svojo novo cepiš na neke podlage? Samo sprašujem se, v resnici seveda veliko prezgodaj .
Mi je žal za tvoje sejančke. Škoda jih je, jaz bi bila zelo žalostna. Trnova ja tale, res. Verjamem pa, da najtežje poti vodijo do najlepših ciljev. Sploh pa, bi hotela biti rutiner tipa Austin? Se vprašam včasih, če se sploh še spomnijo svoje začetne strasti ti renomirani serijski žlahtnitelji. Vsa čast jim, seveda, mojstri so. Kljub temu pa dr Kmecla občudujem veliko bolj kot njih.
Objavljeno: To Apr 29, 2014 1:14 pm
Napisal/-a Poezija
Melona videla boš sproti, da je rastlinjak ali vsaj malo višja greda nujna. Ko enkrat vidiš razliiko, kako norijo vrtnice v rastlinjaku - gredi ne moreš več nazaj. Seveda so tudi tukaj take, ki ne gredo skoraj nikamor, a razlika je v tem, da ne obolijo. Moje so bile če verjameš ali ne do sedaj prav brez vseh hranil. Pusta šota in nekaj vermikulita (no tukaj so verjetno tudi neki minerali). Nekateri večji sejanci imajo že izrazito pomanjkanje hranil. Šla sem po gnojno preparelo zemljo, jo zamešala z vodo - bolj blagi koncentrat in zalila. Že drugi dan sem opazila, da so se listi še bolj razširili in pokazali kako jim to paše. Tudi odtenek zelene se izboljša. To je užitek. Tako delati, ne mislim več reskirati, ko vidim da je tako bolje.
Seveda ravno tako je ko dobiš en dober sejanček, kot si napisala. Nacepiš ga na podlage. Anpak to gre počasi. Če ga uspeš iz tistih bogih tankih vejic kaj nacepiti in da se še prime je verjetno velik uspeh. In potem iz tistih nacepiš še nekaj in tako naprej. Ampak Melona. Potem te čaka še nekaj, kar ne moreš oceniti takoj. Ali je sejanec sploh dober se vidi, ko je prvo leto posajen zunaj, še več pa šele naslednje leto. Tretje leto se pravzaprav začenja videti pravi grm (razen pri večjih vrtnicah) in pogostost cvetenja, bolezni. Verjetno tudi polnost in barve cvetov.
Res je, da to ni za nepotrpežljive. Je pa za strastne - take, ki že od vedno nekaj ustvarjajo, odkrivajo, testirajo. In taka si tudi ti. Upam da te spoznam v živo in prideš enkrat k meni na obisk ko greš kaj tu mimo.
Moja Pisjanka npr. stara dve leti je šele sedaj začela delati nizek grmiček. Gradin, Abitante bom zmetala ven. Nič mi ni več žal. Ne morem gledati te plesni. Tisto rdečo Fairy bom pustila, zaradi barve je pa sedaj vsa v popkih in z veliko plesni (več kot lani) na listih. Lani se je potem kasneje zelo sčistila in bila jeseni b.p. Fairy Balerina bo verjetno tudi šla ščasoma ven. To so vse take, ki so kot sejančki kazale tako plesen da bi že takrat morale ven. A ostale so zaradi prakse. Sejanec Super Dorothy zelo zdrav, gor so samo tiste air-brush pike, ki so po moje umetne, ker nikoli do letos ni imel nič gor. Še malo pa bodo začele cveteti moje izpred dveh let. Od lani nastavlja popek AGVH x Zagreb 900. Upam, da ga ne požre spet kakšna gosenica. Vsaj da ga vidim.
Melona bodi vesela, to da imaš male koreninice ven iz lonca je super. Kaže na izredno dober genetski material - korenina je skoraj vse.
Lahko ga presadiš ampak nikar ne razrahljaj nič okrog korenin. In res pazi to s temperaturo, da ne presajaš pri 20 stopinjah oz. soncu. Kljub temu mislim, da so tvoji sejanci že toliko utrjeni in veliki, da jih to ne bo pahnilo v bolezen.
Srečno. Veselim se tvojih lepih zelenih sejancev. Upam da bo kakšen zacvetel že letos._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Objavljeno: To Apr 29, 2014 5:12 pm
Napisal/-a Melona
Vem, zelo počasna in dolga je do ta zaresne prve vrtnice. Pa naj bo, tudi vmes so velika veselja. Pravkar sem npr. odkrila prvi vzklil sejanec The Fairy iz sejanja sedemnajstih semen 8. aprila. Za zdaj torej doživljam sama veselja, eno za drugim. In predalčkam vsako novo izkušnjo.
Poezija, najlepša hvala za povabilo. Srečava se ziher prej ko slej, bi te rada tudi jaz spoznala, to menda itak moraš vedeti, če si božja .
Pisjanko in tiste izpred dveh let pa AGVH x Zagreb 900 nam boš pokazala, kajne? Kje jih imaš, v loncih?
Zdaj grem pa kar se da previdno presadit tistega zadnjega, ki še ni presajen. Bog ve, kaj me čaka .
Objavljeno: Sr Apr 30, 2014 9:28 am
Napisal/-a Poezija
Ne v loncih, vse so posajene na vrtu. Ampak kaj ko je včeraj AGVHxZG900 pojedla kobilica popek. Hej, saj mi gre že na smeh. Moja koža je že tako trda, da sem se sedaj ko to pišem prav nasmehnila. Ako ima boga...doživjet ču ja svojih 5 minuta.
Moje vzgojene so pognojene in imajo zastirko s suho travo na zelenjavnem vrtu. Je ograjen, tako da vsaj poni ne more zraven. Mi je pa pred dnevi popolnoma sfriziral AGVH oba grma (potem ko so eni obiskovalci odpirali vrata in jih napačno zaprli).
Vse kar ti kali, kot da meni kali. Kako lepo je to._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Objavljeno: Sr Apr 30, 2014 3:57 pm
Napisal/-a Marjeta
Takole se odpira cvet neznanega sejančka.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Objavljeno: Sr Apr 30, 2014 4:52 pm
Napisal/-a Melona
Marjeta, kar se mene tiče, je čudoviiit! Če bi meni takšen vzcvetel, grem peš do Poezije z njim!
Objavljeno: Sr Apr 30, 2014 7:15 pm
Napisal/-a pepa6
Je katera ze sejala vrtnive babksiae?jaz bi poskusila sam nekje bi morala dobiti seme.
Objavljeno: Sr Apr 30, 2014 7:30 pm
Napisal/-a Poezija
Marjeta, si videla da je še živ. Ko so malo večji so bolj trdoživi. Zelo sem vesela tudi te tvoje bele vrtnice. Izgleda odlično. Si že dala nos noter. Diši?
Kako je kaj z zdravjem listov?
Melona, res si me nasmejala .
Banksia Luthea (rumena) ima ponavadi malo šipkov. Kar vem je, da se je žlahtnitelji bolj izogibajo, ker je nagnjena k plesni. Letos pa sem videla en sejanček, zdi se mi križan, ki je bil do takrat še zdrav. Poizkusi._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.Nazadnje urejal/a Poezija 30 Apr 2014 17:34; skupaj popravljeno 1 krat