Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - II,

Boštjan
Prispevkov: 114
Pridružen: So Maj 04, 2019 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Boštjan »

ferdo36 je napisal/a:
Po vsem tem dežju se pojavlja primarna monilija in tudi botritis, verjetno pa tudi antraknoza. Uporabiti je treba Signum ali Swicth 1kg/ha, ali 1%. Če ni okužb, ni nujno škropiti!


Lahko pa poizkusite z Jodom oz. Lugolovo raztopino na kakšnem grmu in primerjate ali je isti učinek kot s temi škropivi. Jaz jo uporabljam v zdravstvene namene zase in sem mislil, če je dobra za človeka potem bo dobra tudi za rastline oz. borovnice, ima namreč med drugim proti fungi, proti glivične lastnosti. Na borovnicah sem jo začel prvič uporabljati, se ne spomnim točno, tam nekje 2017.

Nikoli nisem imel probleme s temi boleznimi na borovnicah, letos pa sem opazil monilijo na 2 od 35 borovnic zaradi vsega tega dežja. Nekaj zgrbančenih in posušenih malih plodov. Zadnji dve leti sem namreč pozabil na Jod in nisem nič poškropil ali dodajal v vodo za zalivanje. Tudi letos še nisem.

Sem šel malo poguglati, če je kakšen članek o tem in je res nekaj, sicer v hrvaščini:

https://www.agroklub.com/povrcarstvo/jod-u-povrcarstvu-se-koristi-u-mikrodozama-kako-napraviti-otopinu/86625/

Sam sem to počel na pamet in točno tako kot piše v članku, vidim. V 10 L kanglo za vodo sem dodal 2 do 3 kapljice 5% Lugolove raztopine in s tem nekajkrat zalil poleti. Kakšnih 2x, ko se je na eni ali dveh borovnicah pojavilo nekaj belega na listih in nisem vedel kaj to je, pa sem v škropilko dal 1 ali 2 dcl vode in noter eno kapljico Lugola in pošprical po grmu v večernih urah in je potem stvar na listih izginila. Jod je namreč zelo hlapljiv zato ne špricajte z njim, ko sonce pripeka na rastline.

Prednost Lugola je, da je to 100% Eko zadeva.

https://www.sodabikarbona.si/trgovina/index.php?id_category=19&controller=category

P.S.
Za človeške zdravstvene namene pa obstaja poseben Jod protokol. Ni priporočljivo, da zmešaš samo v vodo in popiješ. So potrebne še druge (naravne) stvari poleg. Če pa se držiš Jod protokola pa je zadeva varna. Samo dodam za vsak slučaj. Very Happy
matejos
Prispevkov: 570
Pridružen: Pe Maj 05, 2017 2:00 am

Odgovor Napisal/-a matejos »

Jod tu in tam, pa zboli ščitnica... ne se hecat s tem


Eko je kaj?

Sestava Lugola: 100 g raztopine vsebuje: 5g jod (USP), 10g kalijev jodid (Ph. Eur., USP), 85g destilirana voda (Ph. Eur., USP, NF)

To so pač kemikalije ustrezne čistosti. Nič eko, pač kemikalije. Kemikaliji je vseeno ali je eko ali sintezna, je enaka. In sestava teh raztopin pač ni eko, je zmes iz surovin farmakopejske kvalitete._________________NM
marjan77
Prispevkov: 1
Pridružen: Pe Okt 06, 2017 2:00 am

Odgovor Napisal/-a marjan77 »

Že drugo leto zapored se mi pojavlja lani na LIBERTY , letos pa na BLUECROP opažam pojav sušenje cvetov in borovnic. Lansko leto se je nato večina grmov posušila.
Kaj je to in s čim naj tretiram?





matejos
Prispevkov: 570
Pridružen: Pe Maj 05, 2017 2:00 am

Odgovor Napisal/-a matejos »

jaz sem imel začetni napad monilije kot je pisal Ferdo. dvakrat sem zaradi dežja šprical s Signumom, v drugo po priporočilih z večjo koncentracijo cca med 5 in 10 g na L. pri moniliji se pojavljajo tudi posušene jagode oz grozdi kot na sliki, le malo temnejše so kot te. kot mumije.

gnojil sem z AS 3x, je še čas za zadnjo rundo ali bo zadosti?

Borovnic je letos nenormalno veliko, zaradi vode je tudi listje bujno, tam kjer je in plodovi rastejo. pridelek bo gromozanski če vse to obrodi, upam da bo okus ok tudi tam kjer je listne mase manj… pravo veselje jih je gledat._________________NM
Boštjan
Prispevkov: 114
Pridružen: So Maj 04, 2019 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Boštjan »

matejos je napisal/a:
Jod tu in tam, pa zboli ščitnica... ne se hecat s tem


Eko je kaj?

Sestava Lugola: 100 g raztopine vsebuje: 5g jod (USP), 10g kalijev jodid (Ph. Eur., USP), 85g destilirana voda (Ph. Eur., USP, NF)

To so pač kemikalije ustrezne čistosti. Nič eko, pač kemikalije. Kemikaliji je vseeno ali je eko ali sintezna, je enaka. In sestava teh raztopin pač ni eko, je zmes iz surovin farmakopejske kvalitete.


Pozdravljen. Hvala za odziv. Iz prve roke ti povem matejos, da ne veš kaj govoriš. V ZDA in drugje po svetu bbstajajo odlični alternativni zdravniki, specialisti, ki zdravijo ljudi z lugolovo raztopino. Ko 100 let nazaj še ni bilo sintetike v farmaciji, sintetičnih antibiotikov, je edini naravni antibiotik na lekarniških policah bila lugolova raztopina. Nič drugega niso imeli. Z njo so zdravili vse. In kot vemo danes, sintetični antibiotiki hitro odpovedujejo, medtem ko bakterije na lugol ne morejo razviti odpornosti! Poleg tega sintetični antibiotiki škodujejo črevesni flori in drugim organom (jetra,..), medtem ko jod ne! Skratka, jod oz. lugol je super, če ga znaš uporabljati in veš kaj delaš.

Res je, da lahko poškoduješ svojo ščitnico, ČE NE VEŠ KAJ DELAŠ. Obstaja nekaj kar se reče Jod protokol. Če uživaš lugolovo raztopino po jod protokolu, ne moreš poškodovati svoje ščitnice. Preverjeno. Sam jo pijem že od 2015, torej 8 let, po jod protokolu in to 50 mg, kar je kar 8 kapljic lugola naenkrat. Ob vsakem nastanku bolezni, ko čutim, da se me nekaj loteva. Včasih tudi kar tako, preventivno. Nikoli nič narobe. Telo mora imeti jod. Je poleg magnezija najpomembnejši mineral, ki ga telo mora imeti. Večina Zahodne populacije, kar 95% je močno podhranjene z jodom. To je staro znanje, ki se je z dobo farmacevtskih antibiotikov in alopatske medicine izgubilo, da ima farmacevtska industrija korist. Ampak sedaj sintetični antibiotiki hitro odpovedujejo in ljudje kmalu ne bodo vedeli kaj storiti, ker starega znanja naših prednikov nimajo.

To je ista zadeva kot recimo gnojenje ameriških borovnic. Če ne veš kaj delaš oz. se še učiš iz svojih napak, boš predoziral in uničil grm. Če pa gnojiš ameriške borovnice po pravilnem protokolu in po pravilnih izkušnjah, pa jim ne moreš škoditi.

------------------------------------------

https://youngfoundationalhealth.com/products/lugols

Made from premium ingredients, the iodine used in Lugol’s is derived from mined crystals from 320 million year old natural brine deposits two miles beneath the earth's surface in Western USA (one of the few places in the world where such deposits exist). Not made from shellfish. The water used is distilled, pure, New Hampshire spring water. Always fresh. Does not expire. Store at room temperature out of direct sunlight. No need to refrigerate.

Kolikor vem, potegnejo jod ven tudi iz določenih alg, piše v drugih virih. Tukaj piše še, da ga potegnejo ven iz depozitov kristalov soli globoko v zemeljski plasti. Seveda ima tudi vsaka naravna snov svojo kemijsko strukturo in je torej po definiciji kemikalija. Ampak veš kaj jaz mislim. To ni toksična kemikalija pridelana v industriji škropiv. Velika razlika je med sintezno ali še posebej toksično kemikalijo in naravno kemikalijo kot je jod. Jod je torej popolnoma, naravna, ekološka kemikalija, ki jo je pridelala narava in ne industrija. Torej eko.

-------------------------------------

Poleg tega so ameriške borovnice znane po tem, da vsebujejo jod, kar jim daje njihove "anti-rak" sposobnosti. Kajti jod je najmnočnejši mineral v borbi proti raku oz. za preprečevanje nastanka ali zdravljenje raka! Če pa je zemlja osiromašena s tem zelo potrebnim esencialnim mineralom, bodo borovnice joda imele manj ali nič. Torej jim moraš jod nekako zagotoviti. Osebno to počnem z ekološkim lugolom.
Boštjan
Prispevkov: 114
Pridružen: So Maj 04, 2019 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Boštjan »

marjan77 je napisal/a:
Že drugo leto zapored se mi pojavlja lani na LIBERTY , letos pa na BLUECROP opažam pojav sušenje cvetov in borovnic. Lansko leto se je nato večina grmov posušila.
Kaj je to in s čim naj tretiram?


Glede na to, da ti gospod ferdo36 še ni odgovoril, iz mojih amaterskih izkušenj (z njimi se intenzivno ukvarjam zadnjih 6 let odkar sem odkril ta forum) je to znak, da si preveč pognojil borovnice. Tudi sam imam še vedno probleme s tem. Letos sem jih kar nekaj preveč pognojil, ker nisem dobro ocenil koliko moram dati gnojila na grme različnih velikosti in sem predoziral pri nekaterih. Potem pa se listi takole zelenkasto rumeno obarvajo kot na tvoji sliki kar pomeni, da imajo preveč dušika in grm stagnira v rasti, se začne sušiti. Nikoli se mi še ni posušil grm v celoti, opažam pa takole zeleno porumenele liste in ožig na nekaterih listih, pa nekatere vejice se posušijo kot na tvojih slikah. Pri meni en večji grm (sorta Bluegold - odličen okus) stagnira v rasti kar pomeni, da nima toliko zelenega prirasta in ni tako košat z listi kot ostali. Tudi njegov plod je zaradi tega manjši, bolj droben in tudi monilija se pojavi (bral sem, da se monilija lahko pojavi tudi zaradi prevelike količine gnojila). Vsaj tako ocenjujem pri meni, da je to napaka, ki sem jo počel zadnjih nekaj let. Preveč gnojil.

Tukaj imaš zbrano mnogo informacij, tudi na temo gnojenja te usmeri na strani kjer piše o pravilnem gnojenju:
http://forum.gartlc.si/gartlc-about481.html

Sam sicer ne gnojim z amonsulfatom, ker nimam avta in nisem tako mobilen, da bi se zapeljal do nekoga in ga kupil nekaj kg. Zato gnojim z agrolitovim gnojilom, ki ga kupujem v lokalni zadrugi. Moja napaka je bila, da sem z njim gnojil tako kot bi gnojil za amonsulfatom, torej začneš 15. aprila in potem še 2x na vsake tri tedne. Namesto, da bi se držal navodil na embalaži. Ker to gnojilo ni isto kot amonsulfat, je pa prav tako dobro po mojih izkušnjah. To je tista želja, da bi ja bilo veliko sadja na grmu in potem dodaš preveč gnojila in zaserješ stvar.

Res, da se je tudi zaradi letošnjega obilnega dežja na kakšnih dveh do treh grmih pojavila monilija kar pomeni, da so tu in tam kakšne zelene jagode bile prizadete, so se začele vijolično barvati in sušiti ampak mislim, da je krivo predvsem preveč gnojenja. Ker drugi grmi so brez večjih problemov zdržali to močo in niso imeli monilije.

----------------------------------------------

Glede na zapisano, vprašanje za ferda36 ali koga drugega, ki ima izkušnje:

Kaj storiti z odraslim grmom, ki sem ga zadnja dve do tri leta vsako leto preveč pognojil in je zato vsako leto stagniral v rasti kar letos opažam v primerjavi z drugimi, da ni tako košat, nima toliko listov, nekateri listi so ožgani ( se sušijo na konicah), rumenijo in zelo malo zelenih vejic poganja iz vej za razliko od drugih, ki imajo polno zelenega prirasta, prav tako so plodovi manjši kot so bili pred to napako? Ali ga pustim in bo naslednje leto okreval, ko mu bom dal manj gnojila ali je sedaj zaradi tega trajno poškodovan in bo še naprej stagniral in je najbolje, da ga popolnoma obrežem do tal ali celo vržem ven ter nasadim novega na njegovo mesto?
ck
Prispevkov: 427
Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a ck »

Da ne bo samo jamrnga.

Prve Duke že jemo._________________lp
Andrej Banko
Prispevkov: 5228
Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
Kraj: Domžale

Odgovor Napisal/-a Andrej Banko »

Tudi jaz sem včeraj pozobal nekaj prvih.
tajci
Prispevkov: 376
Pridružen: Pe Avg 14, 2020 2:00 am

Odgovor Napisal/-a tajci »

Tudi jaz sem jih eno pest_________________Naj raste
GrGr
Prispevkov: 611
Pridružen: To Maj 18, 2021 2:00 am
Kraj: Občina D.Toplice

Odgovor Napisal/-a GrGr »

Jaz sem z jugovzhoda, zato sva jih s hčerko vsak po eno skodelico Smile
Če pa jih ptiči opazijo, bo užitkov konec...
Odgovori