Bokaši kompostiranje

[muha]

figula je napisal/a:

mil, saj večinoma ljudje kar uporabljajo krtine, mogoče sem imela samo jaz tako smolo, da sem nabasala na legla teh ličink (cca 50 sem jih imela v vsaki gajbici ).

Si opazila, da so v resnici povzročili škodo? Ker v kompostu se radi zaredijo ogrci zlate minice , ki naj ne bi objedali korenin ampak, enako kot deževniki, predelovali nezrel kompost.

[figula]

muha, ja, mislim da so bile ličinke krive, da je krompir iz lepega zelenja v 2 dneh dobil rumene bilke, ki so se kar potegnile iz zemlje, še izpuliti ni bilo treba. Tako sem predčasno prekucnila gajbice in štela lepo rejene "odvečne" obiskovalce.
Je prišla soseda mimo in takoj podala svojo izkušnjo: ena lončnica (pozabila katera ) ji je začela nenadoma umirati in po presaditvi in pregledu zemlje je tudi ličinko majskega hrošča našla.

Tukaj je več napisano, kakšni požrešni stvori so to:
http://www.zemlja.si/index.php/zemlja/vrt-in-sadovnjak/bolezni-in-skodljivci/vrtni-skodljivci/majski-hrosc-ogrci

[mil]

Hvala, bom poskusila zastreti s kartoni. Pripravila sem jih sicer za "gibanico" ampak mislim, da bodo tudi tako kasneje za ta namen uporabni.
( Če jih bo še kakšen dežek namočil, bodo čisto tapravi). lp Mil

[figula]

Danes sem bokaširala kavino usedlino, ki so za naju zbirajo v eni gostilni.
Plus malo suhe preslice, zemlje in čokoladnih piškotov, ki jih ne bo nihče pojedel .

Sem nameravala imeti to samo za vrt, naj bi bila kava višala kislost.
Sredi lonca, torej čisto sredi kave sem našla nekaj semen (ne vem kaj, v velikosti jabolčnega semena), ki so vsa kalila
Tako da sedaj tuhtam, če je kavina usedlina mogoče odličen substrat za kaljenje

[juglans]

Takole sem se lotil bokaši kompostiranja na prostem.

Izhodišče je bila potreba ustvariti "zrakotesen prostor" v katerem bo, kot prvi del procesa potekal razkroj po anaerobnem procesu. Nadaljni koraki so aerobni, torej v prisotnosti kisika, ki so na splošno poznani, zato bom opisal le kako sem se lotil prvega dela.

Torej, zamislil sem si, da bom vso maso organskega materiala (dobesedno) ovil s PVC folijo, ki bo zagotavljala vsaj zasilno zaporo pred izmenjavanjem kisika.

Na tla sem razgrnil folijo širine 4m, nanjo pa napravil kup nakošenega materiala. Vseboval je rastlinje iz poseke, (očiščeno področje dreves in grmov - jelenovo praprot, enoletni poganjki robide in razl. grmičevja ter številne semeneče rastline) poleg tega je bilo še nekaj cvetoče - semeneče trave iz travnika, semeneč plevel iz njive in krompirjeva cima)
Rastje sem nalagal po plasteh, s tem da sem vsaj v teoriji poizkušal razločevati med nedozorelim zelenim materialom in recimo temu bolj otrdelimi (lesnatimi) in dozorelimi sestavinami. Vmesno sem posipal bokaši posip, ki sem ga pripravil iz 20kg otrobov.

Kup je bil približne dimenzije Š 3m x D 6m x V 1,9m.
Čezenj sem razprostrl drugo folijo, spoje pri tleh pa dobro zatesnil in obtežil, da mi umetnine nebi razkopal veter. Zmolil en očenaš in prepustil dogajanje svojemu toku.

Recimo temu, da sem tako po svojih močeh ustvaril izoliran prostor, kjer je mikro biološki potencial bokaši posipa pričel z razgradnjo organske snovi.
Hkrati se je ob procesu pričela zviševati temperatura, menda pa tudi sproščati plini brez kisika.
Namen je bil uničiti številna semena in klice bolezni.

Prihodnje tri tedne sem tako ob jutranjih sprehodih s psi hodil tipati toploto kupa, vonjati pa je bilo tudi nekaj specifičnega vonja. (toliko o zrakotesnosti)
Z ozirom na specialni inštrument detektiranja razgradnih procesov (roka na foliji kupa ) je proces potekal nekje tri tedne, nadaljne dni pa se je dogajanje že zelo umirjalo.
Ta čas se je pričelo tudi daljše deževno obdobje, tako, da je folija ostala na kupu še kar nekaj časa.

Recimo, da sem kup sestavil v začetku septembra, (2015) razkril pa sem ga šele proti koncu oktobra.

Slikca pričetka, kasnejših faz pa nisem uspel poslikati.

https://www.dropbox.com/s/v62zul89v4q363o/20150909_184955.jpg?dl=0

Letos spomladi, če ne skoraj pred kratkim sem kup celo uspel premetati. Aleluja.
"Surovina" je trenutno kombinacije lepo preperelih sestavin, vmes pa dokaj veliko še čvrstih stebel praproti, poganjkov grmičevja in morda tudi nekaj stebel trav. Skratka, še dokaj vlaknasto.

Specifika tega poizkusa je ta, da je bil do sedaj na PVC foliji in tako ni imel stika s tlemi. (deževniki in ostali živelj iz tal tako skoraj ni mogel v kup)

Računal sem, da bi dobljeni material - na pol kompostiran - uporabil kot zastirko na njivi, pa sem ugotovil, da bo to bolj težko. Večina materiala je bila dolgo rastlih stebel, ki do sedaj (razumljivo) še ni uspel toliko strohneti, da bi razpadel na manjše dele. Tako je "zastirka" zelo nerodna in dobesedno neprimerna za zastiranje manjših rastlin, kar je v tem trenutku še večina.
Verjetno bom vseeno nekaj čaral s zastiranjem, ne pa tako temeljito, kot če bi imel kakšno lepo preperelo listavko ali pa kar gotov kompost.

Na kratko. Tole sem uspel načarati, me pa zanima kako temeljito je eliminiralo semena in bolezni.

Podoben in nov projekt imam zamišljen tudi v kratkem, edino to ne vem, ali bi tudi sedaj nameščal folijo na tleh. Malce me teži zapora, ki jo ustvarja folija na tleh, s tem ko hkrati tudi vem, da zlepa ne bom premetal kupa iz folije. Material bo podobne sestave in karakteristik. (dozorel travniški odkos - veliko semena)
Morda kakšno mnenje na zadnje zamisli?

[figula]

Pri prebiranju gradiva Natural farming (Korea, China, India, ....) sem dostikrat naletela na slikice kompostiranja/bokaširanja na veliko.
Ker verjetno nikoli ne bom imela takšnih količin, nisem nikoli pozorno prebirala teh receptov. Na oko bi rekla, da ti manjka sladkor in da imaš presuho.

Recimo tukaj je en pdf, na koncu so recepti za bokaširanje večjih gabaritov:

http://www.reap-canada.com/online_library/IntDev/id_bokashi/Bokashi%20Nature%20Farming%20Manual%20(2006).pdf

(kopiraj cel naslov, ker zaradi končnice .pdf noče spremeniti teksta v direktni link)

Tak je recept za "ne-premetavanje" varianto:
Bokashi IV: Anaerobic Bokashi (no mixing)
(Gives a yield of 78 sacks, approximately 3.5 tonnes)
• 32 sacks chicken dung or other animal manure
• 30 sacks carbonized rice hull
• 20 sacks garden soil, forest soil or soil collected from under a bamboo tree
• 10 sacks rice bran
• 10 Kg sugar
• 8 1/2 L tuba OR 1/3 L FFJ or FPJ
• 1/3 L indigenous micro-organisms (IMO)

Ko bo deževalo ali si boš sede zdravil razbolel križ, se lahko sprehajaš po googlu recimo z iskanjem: bokashi natural farming

Oprosti, ker nisem bolj koristna in informativna

[zuf]

Jaz nebi dajal folije spodaj.
Pri tleh itak teža naredi svoje in dvomim da je veliko zraka.
Tudi razne živali in talni mikroorganizmi se bodo lahko naselili notri in ti pomagali pri razkroju.
Super si se lotil, dobra ideja.
Prosim poročaj kako je s semeni.Nazadnje urejal/a zuf 15 Jun 2016 09:42; skupaj popravljeno 1 krat

[lpmami]

Ko takole iščemo navodila za svoje poskuse, dobimo na primer "gradiva Natural farming (Korea, China, India, ....)" in v receptu riž, bambus, ... pač tisto, kar raste v tistih krajih. Mi pa rabimo recepte s sestavinami, ki rastejo v naših krajih. A takih (še) ni ali je bilo le slučajno, da je striček vrgel recepte iz teh lokacij, ker jih je pač veliko. Sicer je pa recept sestavljen praktično po vrečah. Tako si lahko za manjše količine zlahka preračunamo._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[figula]

lpmami, tako kot nam farmacevti ponudijo zamenjavo za ukinjen medikament, mi naredimo zamenjavo za material, ki raste pri nas.

Ne najde pa google evropskih rezultatov, ker se v Orientu s tem resno ukvarjajo, ostali svet precej manj - pa še tisti, ki delajo poskuse, tega ne objavijo .

[lpmami]

Tako vidim situacijo tudi jaz in mi je žal, da je tako._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje