Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Če bi vedel,kako težko,po dolgih analizah pride "zdravilo" na trg,ne bi bil tako skeptičen.Občutek pa je subjektiven.Pieretrin pa je že davno sintetičen in ni več iz bolhača!Karenca pa je 7 dni tudi,če je naraven. Glede naravnega in nenaravnega pa takole:phaloidin iz zelene mušnice iz neokrnjenega okolja je še vedno smrten! Pa lep pozdrav in več zaupanja v znanost!
Flora verde ima karenco 3 dni,tako piše meni je bolj sporno za fitofarmacevtski izdelek z delovanjem po tretiranju še tri tedne. A karenco samo 3 dni
Tudi moj je mer nekje tam kot tvoj, imam pa kar konkretno zazihranega, ker mi ga je letos že enkrat nevihta po dolgem pretrgala, pa smo potem dali prek še en stari polivinil in preko še protitočno mrežo. Malo me skrbi osvetlitev, no bomo videli. Polivinil je letos gor že četrto leto, zato spomladi damo gor novega, če pa bo osvetlitev postala problem, potem bom polivinil menjala že v jeseni ali pa še prej._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Tudi moj je mer nekje tam kot tvoj, imam pa kar konkretno zazihranega, ker mi ga je letos že enkrat nevihta po dolgem pretrgala, pa smo potem dali prek še en stari polivinil in preko še protitočno mrežo. Malo me skrbi osvetlitev, no bomo videli. Polivinil je letos gor že četrto leto, zato spomladi damo gor novega, če pa bo osvetlitev postala problem, potem bom polivinil menjala že v jeseni ali pa še prej.
Imaš mogoče trislojni polivinil? Sam imam takega in naj bi zdržal vsaj 5 - 6 let. Nimam pa protitočne mreže. Menjava je pa tam najmanj 200€._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
No,upam, da nisem bil preveč neposreden, ker sicer nekako izvodeni poanta.
Morda zgolj še to: Zapiranje rastlinjakov. Tekom vseh izkušenj, ki sem jih pridobil do sedaj (25 let,miceni; mali, srednji, zmerni, večji- približno tako se je odvijalo sosledje različnih rastlinjakov in mene v njih, kako pak) je nočno zapiranje prej škodno kot pa koristno. Takšni so vsaj moji zaključki. Podnevi se tla zelo segrejejo in nato ponoči to akumulirano toploto sevajo v okolico, ki je v tem primeru omejena (zaprt rastlinjak). Tudi če ni občutiti, se v notranjosti rastlinjaka ustvarja klima v kateri se rastline "pocajo" v absolutno previsoki vlagi in ugodnih temperaturah za silovit razvoj bolezni. Vedno ni tako, a ko se poklopijo dejavniki bolezen izbruhne bliskovito, optimalno ukrepanje z zaščito pa je skoraj nemogoče (sploh z bio pripravki) Bistveno vlogo tudi igrajo tla v rastlinjaku, vendar se s temi stvarmi vrtičkarji ne ukvarjate (razumljivo) in o temu ne bi razpredal. Skratka, osebno bi puščal priprt rastlinjak tudi tekom noči in dežja. V teoriji seveda,morebiti pa imaš ti konkretne izkušnje, ki govore nasprotno.
To je zelo poučno. Meni se zdi povsem problem oblika mojega rastlinjaka in bočno odpiranje saj ob nalivih precej zamaka v rastlinjak in ob dežju bočno zračenje zapiram da se dež ne steka v rastlinjak,Vrat pa ne zapiram. A to pomeni da je bolje pustiti vse odprto pa je koker je? Kaj lahko poveš o tleh v rastlinjaku kakšne imaš izkušnje, ker opažam da so tla še najbolj občutljiva na razna glivična obolenja korenin, padavice itd.
@paprika; Uf, težava je, ker človek projicira svojo realnost in izkušnje na okolico v obliki nasvetov, priporočil, to pa se, slej ko prej izkaže za skorajšen nesmisel. (Če mi je pravilno poznano je takšno reagiranje-projiciranje lastne "podobe" na okolico- v človeški naravi. ) Zakaj? Jasno je, da so rastlinjaki številnih oblik, namenov (itd.) in posploševati na podlagi lastnih izkušen je potemtakem skoraj neprimerno.
Torej.Predvidevam, da so pri tvojem rastlinjaku stranice poševno postavljene in je razumljivo, da ob dežju vsa voda pristane ob straneh v notranjosti rastlinjaka. Sledi močno premočena zemlja ob robovih,proti sredini pa vse manj in posledično kompliciranje pri zalivanju, ter še druge malenkosti, ki niso malenkosti (omočene rastline, nekontrolirano namakanje...). Tudi,če je rastlinjak navpičnih stranic se del vode izteka v notranjost, sicer ne v celoti, je pa to toliko bolj v oči bodeče, kolikor ožja je konstrucija.(proporcionalno večji delež namočenega terena v primerjavi s suhim delom) Če strnem, bi ti odgovoril, da ob dežju le zapri bočno zapiranje (zgoraj pojasnjeno, da od tega ni koristi), je pa kljub vsemu zelo priporočljivo (nujno) zagotoviti čimbolj nemoten pretok zraka skozi objekt. To pač dosežeš le še s tem, da imaš vgrajena vrata poleg vhoda še na zadnji strani in tako vsaj za silo omogočiš kroženje. Fino je, da povsem v neposredni bližini ni velikih dreves ali bujnejše zasaditve, katera "duši" zračni tok, vendar je to na manjših parcelah v strjenih naseljih nemogoče upoštevati. Za rastlinjak idealna je namreč lokacija s stalnim zračnim tokom in celodnevno sončno obsevanostjo. Senčenje se da izvesti, sončne svetlobe in prevetritve pa skoraj ne nadomestiti. Glede prezračevanja rastlinjakov obstajajo sicer tudi tehnične rešitve, vendar te ponavadi pridejo v poštev v proizvodne namene, ki so ekonomsko upravičene in kjer v bližini ne žive ljudje. (veliki ventilatorji, vetrnic premera tudi do 2m delajo neverjetne rezultate, ki so kljub nizkim obratom razmeroma hrupni - videl na lastne oči in so resnično top zadeva, če ni druge -naravne- možnosti; na tem mestu morda še opazka okoli ventilatorjev: poleg količine zraka, ki ga ventilator potisne je pomembna tudi hitrost le tega, ki mora biti čim bolj nizka)
Tla v rastlinjaku. Vse je odvisno od namena, ki se bo v rastlinjaku izvajal. Na profesionalnih področjih se to zelo upošteva (naj bi se) in se temu primerno projektira tudi podlago. Rastlinjaki v katerih se goje rastline vlončene ali pa s hidroponiko je zelo dobrodošla podlaga tampon iz gramoza in ne zemlja. Kakršnokoli tlakovanje je nadaljni in dobrodošel korak . Na prvi pogled skregano z zdravo pametjo, skoraj da smrtni greh, a razlika v primerjavi z zemljo kot podlago je očitna. Glavni razlog je vlaga, ki se dviga iz tal, v nadaljevanju pa še sami delovni procesi in njih urejenost, ki v današnjem času ekonomske napetosti igrajo (pogosto, v resnici je ta faktor kar pravilo) ključno vlogo. V takšnih rastlinjakih praktično ne poznajo kondenza, zrak je občutno manj nasičen z vlago, bolezni pa je neprimerno manj. (lastne izkušnje) Vsa odvečna vlaga, voda se torej načrtovano odvaja iz rastlinjakov! Toda vse to so posebnosti "velikih" rastlinjakov, v nasprotju s temi pa so manjši "hišni" rastlinjački povsem druga zgodba. V teh primerih se ne komplicira s podlago, ker je tako ali tako namen gojenje v zemlji in je tako le ta ključnega pomena. Omejitev so še finančna sredstva, izvedbene možnosti, znanje in nenazadnje tudi svetovanje samih prodajalcev malih rastlinjakov. Konkretnejših izkušenj s talnimi boleznimi, ki slede, kot si ugotovil sam nimam, se pa s tem na rahlo srečujem sedaj, v zadnjem času, ko sem prestopil med "vrtičkarje". Zdi se mi, da bo najbolje upoštevati vse tehnike in znanja s predoznako "naravno", "eko", česar je tu na forumu v resnici zelo veliko in je tudi zelo urejeno. (kolobarjenje, živost zemlje, počitek zemlje ...) "Kemične" alternative ne bom omenjal.
Na splošno pa se mi zdi, da ljudje (tudi jaz) preveč stremimo k formi (rezultatom), med tem, ko je bistvo v vsakodnevni kreativni aktivnosti preko katere se, z uspehi in neuspehi sproti nadgrajujemo. Eden tako, drugi drugače.
Na kratko.
Upam, da sem ti približno uspel odgovoriti in si dobil kakšno novo ali pa vsaj dodatno predstavo o "situaciji".
Paprika je napisal: "Piretrin je pa izvleček iz dalmatinskega bolhača(zgleda kot marjetica) in ni kemija in ob prvem soncu učinkovina razpade." Je kemija, samo organska, ne anorganska, in naravna, ne sintetična. Na svetlobi so pa lahko neobstojne tako organske kot anorganske snovi, biološke in sintetične. Toliko iz mojega gimnazijskega znanja kemije, pa naj me kdo, ki je bolj strokoven, popravi, če je treba _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Na približno 3/4 paradižnikov sem opazil, da se na listih pojavljajo svetlorjave pike premera okoli 1-2 mm. Sodeč po slikah na internetu se mi zdi, da gre za Pseudomonas syringae pv. Tomato - bakterijsko listnato pegavost. Je to to? Če je, me zanima, če je dovolj, da potrgam obolele liste in poškopim s sodinim škropivom? Drugače pa imam na voljo Melody duo in Antrakol, a po teh dveh pripravkih bi posegel le v sili.
Ne, tisto izgleda veliko huje, bom zbrskala eno svojo sliko in jo prilepim.
Slike so sicer precej slabe in se ne vidi dobro. Morda je samo sončni ožig, zadnje čase je bilo preveč vlage in so paradižniki kar 'jokali', če se v to opre sonce, se lahko seveda te rosne kapljice 'vžgejo', kar pusti flek na listu.
Fleki so povsod po rastlini ali samo na vrhu, odspodaj??
_________________Barvit pozdrav,
_________________Lep pozdrav, nejevernež ;)
_________________Instagram profil: @iva.grasa.ig