Stran 17 od 26
Objavljeno: Sr Jun 15, 2016 4:08 pm
Napisal/-a zuf
Ena permakulturna modrost na temu mestu... recepti niso prenosljivi, načelo so. 
Objavljeno: Sr Jun 15, 2016 6:07 pm
Napisal/-a muha
| zuf je napisal/a: |
| Ena permakulturna modrost na temu mestu... recepti niso prenosljivi, načelo so. |
Dileme ni več, ne rabimo bambusa in riža, dobra bodo kar domača žita in koruzna stebla (domnevam) z ostalimi domačimi dodatki. 
Objavljeno: Sr Jun 15, 2016 6:24 pm
Napisal/-a metuljc
Skratka, potrebujemo vir celuloze in volumna, torej rastlinske dele, ki so ekvivalenti rižu, bambusu,......torej pač slamo kateregakoli žita, travo (kar bambus tako ali tako je, kot je trava tudi riž).
Objavljeno: Če Jun 16, 2016 11:46 am
Napisal/-a Aye-Aye
| juglans je napisal/a: |
Podoben in nov projekt imam zamišljen tudi v kratkem, edino to ne vem, ali bi tudi sedaj nameščal folijo na tleh. Malce me teži zapora, ki jo ustvarja folija na tleh, s tem ko hkrati tudi vem, da zlepa ne bom premetal kupa iz folije. Material bo podobne sestave in karakteristik. (dozorel travniški odkos - veliko semena)
Morda kakšno mnenje na zadnje zamisli? |
juglans, super! 
Tudi mene zanima kako je s semeni. In tudi bi vse skupaj postavila na gola tla, kot pravi zuf. Edino se sprašujem, kakšna je optimalna količina kupa, ali je bolje več manjših ali en ogromen kup?
Objavljeno: Če Jun 16, 2016 12:32 pm
Napisal/-a juglans
@A-A; zuf je pričel z modrostjo, pa bi poizkusil tudi jaz. (če mi bo uspelo 
)
Recepti so pomembni, še pomembnejša pa je izvedba, ... oziroma praktične in fizične zmožnosti, predvsem pa prepreke v osebnih pogledih.
Več kupov za mene pomeni več lokacij, več kosov folije in tako tudi več obteževanja na tleh, več robov katere je potrebno nekako obkositi, več ovinkarjenja s kosilnico pri košnji trave.
Hkrati pa manj transportiranja po parceli, če so razporejeni okoli njiv.
Skrtka več minusov kot plusov. Bo kar en večji pa bomo videli kako se bo obneslo.
Objavljeno: Če Jun 16, 2016 7:26 pm
Napisal/-a voda
če vam kaj pomaga glede kupa odkosa trave. pri nas ne kosimo "angleško ". tako, da je marsikatera trava že osemenjena. če ni dežja se v 1-2 dni posuši. pograbimo in damo na kup (manjša kopa - cca 2m X 1,5m )- tako stoji cca 15-20 dni in potem s tem senom pokrivam gredice. opazila sem, da se seme sasuva na dno kope. namreč na koncu je veliko semen, seveda tudi mravelj, na gredicah se nič ne zaseje. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Če Maj 04, 2017 10:08 am
Napisal/-a zuf
V prvem prispevku sem naredil povzetek za lažje razumevanje > http://forum.gartlc.si/gartlc-post-1012.html#1012
Objavljeno: Če Maj 04, 2017 10:12 am
Napisal/-a zuf
Mi bokaši uporabljamo predvsem za kompostiranje odpadkov lukovk (čebula, por, česen...), pokvarjene odpadke, kuhane odpadke ter ostanke nedomače zelenjave, sadja (citrusi, banane, itd.)
Fermentacijsko snov zmešamo z wc kompostom in uporabljamo za zastiranje sadnih dreves in grmov.
Objavljeno: Če Maj 04, 2017 12:15 pm
Napisal/-a muha
Zuf: vse priznanje za nazoren prikaz po sistemu "za telebane" .
Posebej mi je padlo v oči in mi je všeč, ko pri postopku priprave domačega boklašija pišeš: "Posušimo in uporabimo" Ravno besedica "posušimo" bo rešila marsikatero dilemo, ker se pri doma narejenem nesušenem bokašiju drugače prehitro rada pojavi plesen.
Saj jaz sušim tudi tistega iz komercialnih pripravkov, a sedaj ga bom poskusila narediti še po tvojem receptu z gozdno zemljo. Prej mi ni padlo na pamet, da bi posušila tudi tega.
Vprašanje: 1 del rjavega sladkorja - ali to pomeni, da ga damo po teži ravno toliko, kot gozdne zemlje? Najbrž ga lahko nadomestimo z melaso, če jo imamo pri roki?
Objavljeno: Če Maj 04, 2017 3:30 pm
Napisal/-a zuf
Živijo.
Jaz delam po volumnu, kar se pa tiče sladkorja pa po občutku.
Grem nekaj zvagat zavoljo jasnega odgovora in ti še danes odgovorim tukaj > Domač bokaši posip z lokalnimi mikrobi