Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
@Pepa6, kot pri drugem sadju....
Asimina je precej delikatna za ceplenje, na kratko daljša doba vzgoje pred prodajo, več dela in stroškov, seveda pa je odvisna cena tudi od sorte, okusa itd.
Pri nakupu pa moraš biti pozorna na cepleno mesto, saj obstaja precej šušmarjev ki ti bodo divjaka zasolili za cepljenko
_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Asimina je precej delikatna za ceplenje, na kratko daljša doba vzgoje pred prodajo, več dela in stroškov, seveda pa je odvisna cena tudi od sorte, okusa itd.
Pri nakupu pa moraš biti pozorna na cepleno mesto, saj obstaja precej šušmarjev ki ti bodo divjaka zasolili za cepljenko
_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Optimist je napisal/a: |
@Pepa6, kot pri drugem sadju.... Asimina je precej delikatna za ceplenje, na kratko daljša doba vzgoje pred prodajo, več dela in stroškov, seveda pa je odvisna cena tudi od sorte, okusa itd. Pri nakupu pa moraš biti pozorna na cepleno mesto, saj obstaja precej šušmarjev ki ti bodo divjaka zasolili za cepljenko |
Pa jaz sem si posadil tudi dva sejanca na parceli poleg Sunflower, važno je pelod v neposredni bližini. Emkey-ju že več let doniram pelod za njegovi kapitalni sejanec, pa izredno obrodi, kapitalni plodovi.Je pa tista v neposredni bližini perjadi, stalni prehranjevalni "BANKET", posebno ob deževnih vremenih.
Nakup. Pred tremi leti sva z Ivipiči v Pordenonu v Italiji na sejmu lomila "Jajca" prodajalcu asimin, ki je zatrjeval da so SUNFLOWER, je pa prodajal sejance. Čudno, na prava dva tipa je naletel, za soliti pamet.
lp. Vinkoz
NE!
Necepljenih je polno na forumu in ni hudič da se ji kdo ne odreče.....
Cepljene kvalitetne ( za ceno tvojega divjaka) pa prav tako dobiš od našega forumaša. Poišči ga par strani nazaj, oziroma mislim da je prestavljeno v oglase! http://forum.gartlc.si/gartlc-about2464.html_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Necepljenih je polno na forumu in ni hudič da se ji kdo ne odreče.....
Cepljene kvalitetne ( za ceno tvojega divjaka) pa prav tako dobiš od našega forumaša. Poišči ga par strani nazaj, oziroma mislim da je prestavljeno v oglase! http://forum.gartlc.si/gartlc-about2464.html_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
V nekaterih delih ZDA asimine rastejo prosto v "divjini" kot pri nas npr. kostanj, oreh... ko bi vedeli za naše cene asimin, bi to v ZDA postala ogrožena vrsta.
Na neznanem grmu na dveh priloženih slikah sem opazil kar nekaj mesarskih muh in ostalih insektov, a nobene čebele. Mogoče bi morali to posaditi v bližino asimin:
____________________
Na neznanem grmu na dveh priloženih slikah sem opazil kar nekaj mesarskih muh in ostalih insektov, a nobene čebele. Mogoče bi morali to posaditi v bližino asimin:
____________________
Pred nekaj dnevi sem posadil še zadnje asimine v nove delu nasada, tako da imam sedaj nekaj čez 100 asimin. Poleg praktičnih opažanj intenzivno prebiram/gledam prispevke na internetu. Glede na ostalo sadje je asimina drugačna v številnih stvareh, o intenzivni vzgoji je znanega zelo malo (oziroma jaz ne najdem ali ni objavljeno). Je pa kar nekaj trditev, za katere lahko z dosedanjimi izkušnjami trdim, da so napačne:
1. Asimine rastejo zelo počasi, prvo leto praktično nič, drugo malo, tretje pa začne normalno rasti.
2. Asimine prvi dve liti potrebujejo senčenje, ožgani listi se pojavijo zato, ker asimine vzgojene v drevesnicah/rastlinjakih niso navajene direktnega sonca in jih zato ožge.
3. Zalivanje: potrebno je obilno zalivanje 1x do 2x tedensko.
4. Asimine ne potrebujejo oziroma (celo) ne prenašajo gnojenja.
Trditvi 1. in 2. sta se sicer pokazali pri večini posajenih asimin, držita v primeru, da je oskrba napačna, pri pravilni oskrbi pa NE DRŽITA. Cepljena asimina vsako leto zraste 60-100cm.
3. trditev je klasičen nasvet za zalivanje, na ta način naj bi rastlino vzpodbudili, da naredi koreninski sistem in ne zgolj izkoriščala/čakala na našo pomoč. Tak način zalivanja je morda dober za večletne sadike, za enoletne sadike pa je zagotovo napačen. Bom razložil v nadaljevanju.
4. trditev je verjetno posledica nepoznavanja rastline in slabo odzivanje na gnojila, ki se uporabljajo za ostala sadna drevesa. Kaj je pravilno gnojenje ne vem, to mi je še ena od glavnih ugank, samo vem pa, da so lepe enoletne sadike bile intenzivno gnojene v prvem letu rasti. Bom razložil v nadaljevanju.
Asimine kupujem iz različnih virov, praktično sem povsod kjer jih prodajajo kupil vsaj kakšno. Samih virov ne poznam, lahko pa z gotovostjo rečem, da so vsaj trije, saj se sadike že na prvi pogled precej razlikujejo oziroma so si podobne pri različnih prodajalcih, ki verjetno kupujejo pri istem viru. Razlika je v substratu, lončkih in načinu cepljenja:
1. vir: PVC črna vrečka, močno ilovnat zbit substrat, enoletni prirast je lahko tudi več kot 1m. Cepljeno na razkol.
2. vir: zelo porozen substrat, srednje visoki lončki, enoletni prirast slab 10-30cm. Cepljeno na razkol ali angleško spajanje.
3. vir: zelo porozen substrat, srednje visoki lončki, enoletni prirast vsaj 80cm, lahko tudi več ko t 1m. Po moji oceni cepljeno na speče oko, lahko pa, da je tudi ploščična okulacija.
Do sedaj mi je propadlo kar precej (preveč) sadik, pri vsaki propadli sem naredil »obdukcijo« in poskušal določiti razlog propade. Dosedanje ugotovitve:
- koreninski sistem je zelo specifičen, praktično ni drobnih koreninic, glavna korenina je praviloma zvita, lahko tudi večkrat, dostikrat poškodovana ali enostavno odrezana. Slabost nekaterih sadik iz 1. vira je v tem, da veliko korenin, ki so ušle in vrečke enostavno porežejo (to vem zato, ker sem letos na srečo dobil sadike, kjer to niso naredili in sem šele sedaj videl, kako veliko korenin je zunaj vrečke). Slabost večine sadik iz 2. vira je v zelo slabem koreninskem sistemu, sicer ne poškodujejo pobeglih korenin, vendar to samo zato, ker jih zunaj lončka ni.
- cepljenje na razkol ni najboljša izbira. Pri rastlinah, ki imajo slabo rast, se rana zelo slabo zarašča, na mestu cepljenja je lahko samo 1/3 živega dela. Deblo je na tem delu precej krhko (to se je pokazalo pri letošnjem žledolomu).
Do sedaj sem tako praktično vse propade pripisal preslabemu koreninskemu sistemu (poškodovan že ob nabavi ali pri mojem narodnem sajenju), neustreznem režimu zalivanja in nekaj tudi zelo slabem zaraščanju cepljenega dela.
Glede rasti in gnojenja sem ugotovil naslednje: rastline iz 1. vira so v substratu, ki po moji logiki ne mora zadovoljiti vsega potrebnega za tako obilno rast. Če določenih rastlin ne prodajo in ostanejo v oskrbi drevesnic za eno leto, zrastejo minimalno, kljub rednemu zalivanju. Skrivnost dobre rasti v tem primeru je torej v rednem dnevnem gnojenju ob zalivanju. Torej obstaja pravo gnojilo, gojitelji že vedo, samo je to dobro varovana skrivnost. Ta logika deluje tudi na rastlinah iz drugih dveh virov: rastline iz drugega vira so rastle slabo, ker so bile samo redno zalivane (zato porozni substrat), niso pa bile gnojene. Sadike iz tretjega vira pa so ustrezno gnojene in ob rednem zalivanju raste tudi drugo leto kot prvo (o tem bom napisal še kaj v nadaljevanju).
Glede ožiga sem ugotovil naslednje: močno sonce lahko povzroči ožig, to je znano in večkrat preizkušeno. Rastline, ki so imele ožgane liste, imajo tudi slabšo možnost preživetja, vendar vzrok ni ožig, temveč splošno slabo stanje rastline (slab koreninski sistem). V lanskem letu sem imel ožganih cca 8 drevesc, 3 od teh so letos zagotovo propadla (2 sem že izkopal, posušeno v celoti), ostali pa letos bolj sramežljivo začenjajo. Ko opazimo ožig lahko pomaga senčenje, samo s tem zdravimo posledice, ne odpravljamo pa vzroka. Vzrok ožiga je predvsem v pomanjkanju vode. Do te ugotovitve sem prišel včeraj, ko sem opazil ožig na 2 drevescih, ki sem jih posadil zadnji. Sadil sem jih v sredo, tik pred dežjem. Ko sem sadil zadnji dve, je že deževalo, zato posajenih drevesc nisem zalil, saj sem računal na dež. Deževalo je tako kot vse dni do sedaj, na površini vse mokro, padavin pa je bilo dokaj malo. In samo ti dve nesrečnici sta imeli včeraj ožgane liste. Takoj sem jih zalil, danes ni bilo novega ožiga, kako bo v naprej pa bom opazoval. Razlaga je povsem preprosta: okoliška zemlja je dobro namočena, lepo vlažna, samo nove posajena drevesca nimajo razvejanih korenin, vodo črpajo samo z majhnega področja ki je bilo do nedavnega omejeno z lončkom. In tako v toplih sončnih dneh drevo ne more zagotoviti toliko vode kot jo izhlapi iz listov, listi brez vode pa se pregrejejo, nastane ožig. Zato potrebujejo novo posajene asimine redno zalivanje v majhnih količinah in ne obilno na nekaj dni.
V svojem nasadu zato ne bom naredil senčenja, v nekaj dneh pa upam, da bom uspel zagnati kapljično namakanje. V tem letu bom iskal pravi režim zalivanja/gnojenja in računam na prirast 50cm pri letos posajenih asiminah. Bom pa vsekakor poročal konec leta, če ne že prej
LP, Andrej
1. Asimine rastejo zelo počasi, prvo leto praktično nič, drugo malo, tretje pa začne normalno rasti.
2. Asimine prvi dve liti potrebujejo senčenje, ožgani listi se pojavijo zato, ker asimine vzgojene v drevesnicah/rastlinjakih niso navajene direktnega sonca in jih zato ožge.
3. Zalivanje: potrebno je obilno zalivanje 1x do 2x tedensko.
4. Asimine ne potrebujejo oziroma (celo) ne prenašajo gnojenja.
Trditvi 1. in 2. sta se sicer pokazali pri večini posajenih asimin, držita v primeru, da je oskrba napačna, pri pravilni oskrbi pa NE DRŽITA. Cepljena asimina vsako leto zraste 60-100cm.
3. trditev je klasičen nasvet za zalivanje, na ta način naj bi rastlino vzpodbudili, da naredi koreninski sistem in ne zgolj izkoriščala/čakala na našo pomoč. Tak način zalivanja je morda dober za večletne sadike, za enoletne sadike pa je zagotovo napačen. Bom razložil v nadaljevanju.
4. trditev je verjetno posledica nepoznavanja rastline in slabo odzivanje na gnojila, ki se uporabljajo za ostala sadna drevesa. Kaj je pravilno gnojenje ne vem, to mi je še ena od glavnih ugank, samo vem pa, da so lepe enoletne sadike bile intenzivno gnojene v prvem letu rasti. Bom razložil v nadaljevanju.
Asimine kupujem iz različnih virov, praktično sem povsod kjer jih prodajajo kupil vsaj kakšno. Samih virov ne poznam, lahko pa z gotovostjo rečem, da so vsaj trije, saj se sadike že na prvi pogled precej razlikujejo oziroma so si podobne pri različnih prodajalcih, ki verjetno kupujejo pri istem viru. Razlika je v substratu, lončkih in načinu cepljenja:
1. vir: PVC črna vrečka, močno ilovnat zbit substrat, enoletni prirast je lahko tudi več kot 1m. Cepljeno na razkol.
2. vir: zelo porozen substrat, srednje visoki lončki, enoletni prirast slab 10-30cm. Cepljeno na razkol ali angleško spajanje.
3. vir: zelo porozen substrat, srednje visoki lončki, enoletni prirast vsaj 80cm, lahko tudi več ko t 1m. Po moji oceni cepljeno na speče oko, lahko pa, da je tudi ploščična okulacija.
Do sedaj mi je propadlo kar precej (preveč) sadik, pri vsaki propadli sem naredil »obdukcijo« in poskušal določiti razlog propade. Dosedanje ugotovitve:
- koreninski sistem je zelo specifičen, praktično ni drobnih koreninic, glavna korenina je praviloma zvita, lahko tudi večkrat, dostikrat poškodovana ali enostavno odrezana. Slabost nekaterih sadik iz 1. vira je v tem, da veliko korenin, ki so ušle in vrečke enostavno porežejo (to vem zato, ker sem letos na srečo dobil sadike, kjer to niso naredili in sem šele sedaj videl, kako veliko korenin je zunaj vrečke). Slabost večine sadik iz 2. vira je v zelo slabem koreninskem sistemu, sicer ne poškodujejo pobeglih korenin, vendar to samo zato, ker jih zunaj lončka ni.
- cepljenje na razkol ni najboljša izbira. Pri rastlinah, ki imajo slabo rast, se rana zelo slabo zarašča, na mestu cepljenja je lahko samo 1/3 živega dela. Deblo je na tem delu precej krhko (to se je pokazalo pri letošnjem žledolomu).
Do sedaj sem tako praktično vse propade pripisal preslabemu koreninskemu sistemu (poškodovan že ob nabavi ali pri mojem narodnem sajenju), neustreznem režimu zalivanja in nekaj tudi zelo slabem zaraščanju cepljenega dela.
Glede rasti in gnojenja sem ugotovil naslednje: rastline iz 1. vira so v substratu, ki po moji logiki ne mora zadovoljiti vsega potrebnega za tako obilno rast. Če določenih rastlin ne prodajo in ostanejo v oskrbi drevesnic za eno leto, zrastejo minimalno, kljub rednemu zalivanju. Skrivnost dobre rasti v tem primeru je torej v rednem dnevnem gnojenju ob zalivanju. Torej obstaja pravo gnojilo, gojitelji že vedo, samo je to dobro varovana skrivnost. Ta logika deluje tudi na rastlinah iz drugih dveh virov: rastline iz drugega vira so rastle slabo, ker so bile samo redno zalivane (zato porozni substrat), niso pa bile gnojene. Sadike iz tretjega vira pa so ustrezno gnojene in ob rednem zalivanju raste tudi drugo leto kot prvo (o tem bom napisal še kaj v nadaljevanju).
Glede ožiga sem ugotovil naslednje: močno sonce lahko povzroči ožig, to je znano in večkrat preizkušeno. Rastline, ki so imele ožgane liste, imajo tudi slabšo možnost preživetja, vendar vzrok ni ožig, temveč splošno slabo stanje rastline (slab koreninski sistem). V lanskem letu sem imel ožganih cca 8 drevesc, 3 od teh so letos zagotovo propadla (2 sem že izkopal, posušeno v celoti), ostali pa letos bolj sramežljivo začenjajo. Ko opazimo ožig lahko pomaga senčenje, samo s tem zdravimo posledice, ne odpravljamo pa vzroka. Vzrok ožiga je predvsem v pomanjkanju vode. Do te ugotovitve sem prišel včeraj, ko sem opazil ožig na 2 drevescih, ki sem jih posadil zadnji. Sadil sem jih v sredo, tik pred dežjem. Ko sem sadil zadnji dve, je že deževalo, zato posajenih drevesc nisem zalil, saj sem računal na dež. Deževalo je tako kot vse dni do sedaj, na površini vse mokro, padavin pa je bilo dokaj malo. In samo ti dve nesrečnici sta imeli včeraj ožgane liste. Takoj sem jih zalil, danes ni bilo novega ožiga, kako bo v naprej pa bom opazoval. Razlaga je povsem preprosta: okoliška zemlja je dobro namočena, lepo vlažna, samo nove posajena drevesca nimajo razvejanih korenin, vodo črpajo samo z majhnega področja ki je bilo do nedavnega omejeno z lončkom. In tako v toplih sončnih dneh drevo ne more zagotoviti toliko vode kot jo izhlapi iz listov, listi brez vode pa se pregrejejo, nastane ožig. Zato potrebujejo novo posajene asimine redno zalivanje v majhnih količinah in ne obilno na nekaj dni.
V svojem nasadu zato ne bom naredil senčenja, v nekaj dneh pa upam, da bom uspel zagnati kapljično namakanje. V tem letu bom iskal pravi režim zalivanja/gnojenja in računam na prirast 50cm pri letos posajenih asiminah. Bom pa vsekakor poročal konec leta, če ne že prej
LP, Andrej