Objavljeno: Če Jul 13, 2023 3:29 pm
Sem šel skozi Lendavo tisti dan pred nevihto, v času olimpijade v Pekingu je bilo. Ozračje je bilo eksplozivno, niti iz avta nisi smel izstopiti._________________NM
Stran 17 od 25
Objavljeno: Če Jul 13, 2023 4:11 pm
Crtj, upam, da je, kar se tiče obletnice to, to in da bo nadaljevanje samo miren dež._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: To Avg 15, 2023 5:41 pm
Ravno sem pisal Aspegi, pa objavljam še tu, če komu prav pride opazovanje vedenja sort v tej sezoni.
***
Pozdravljeni,
če vam morda prav pride, pošiljam poročilo po tej težki sezoni, polni mokrote na ilovnati zemlji.
Pri vas sem naročil česen Gardos, šalotko Melkior ter čebule Belokranjko, Red Baron in Jeune Paille.
Že pomladi par tednov po sajenju je bila celotna površina nekaj dni pod vodo :(
Potem je vse vseeno lepo pognalo. Precej so pojedle živali, ker je lokacija na robu njive. Ćez leto je kar precej zaraslo, ker je bilo dovolj pomembnejših skrbi od preganjanja trave.
13. julija smo imeli 15. obletnico zelo hudega neurja 2008 in jo primerno proslavili z reprizo. Vendar to ni škodilo pridelku.
Okoli 20. julija sem večino pobral.
V avgustu je prišel vesoljni potop in je bilo spet vse pod vodo, vendar ni več moglo škoditi čebulnicam (je pa lahko mlademu fižolu).
Rezutati so:
- Gardosu se prav nič ne poznajo težke razmere in je super, mogoče celo malo boljši kot lani.
- Šalotke Melkior imajo povečan delež takšnih, ki so manjšega obsega.
- Čebula Belokranjka je OK, razen kar so živali pojedle.
- Čebula Red Baron je zelo OK.
- Čebula Jeune Paille se sploh ni razvila, čebulice so take velikosti, kot so bile sajene.
Na splošno je to kar dober rezultat, glede na razmere, tako one odvisne od človeka kot one druge, pa odličen.
***
Pozdravljeni,
če vam morda prav pride, pošiljam poročilo po tej težki sezoni, polni mokrote na ilovnati zemlji.
Pri vas sem naročil česen Gardos, šalotko Melkior ter čebule Belokranjko, Red Baron in Jeune Paille.
Že pomladi par tednov po sajenju je bila celotna površina nekaj dni pod vodo :(
Potem je vse vseeno lepo pognalo. Precej so pojedle živali, ker je lokacija na robu njive. Ćez leto je kar precej zaraslo, ker je bilo dovolj pomembnejših skrbi od preganjanja trave.
13. julija smo imeli 15. obletnico zelo hudega neurja 2008 in jo primerno proslavili z reprizo. Vendar to ni škodilo pridelku.
Okoli 20. julija sem večino pobral.
V avgustu je prišel vesoljni potop in je bilo spet vse pod vodo, vendar ni več moglo škoditi čebulnicam (je pa lahko mlademu fižolu).
Rezutati so:
- Gardosu se prav nič ne poznajo težke razmere in je super, mogoče celo malo boljši kot lani.
- Šalotke Melkior imajo povečan delež takšnih, ki so manjšega obsega.
- Čebula Belokranjka je OK, razen kar so živali pojedle.
- Čebula Red Baron je zelo OK.
- Čebula Jeune Paille se sploh ni razvila, čebulice so take velikosti, kot so bile sajene.
Na splošno je to kar dober rezultat, glede na razmere, tako one odvisne od človeka kot one druge, pa odličen.
Objavljeno: To Avg 15, 2023 7:53 pm
Dobro poročilo.
Sedaj samo še spremljaj, kako se bodo čebulnice skladiščile.
Sedaj samo še spremljaj, kako se bodo čebulnice skladiščile.
Objavljeno: So Avg 26, 2023 11:48 am
Glede skladiščenja je doslej (kratek čas) jasno naslednje:
- tisto, kar je bilo pobrano pred novim deževjem, je povsem OK;
- tisto, kar je bilo pobrano kasneje (kakor je pač čas dopuščal) in je bilo torej v že "zrelem" stanju znova temeljito v vodi, ne bo, kot kaže, nič kaj trajno in bo za tekočo porabo.
Ni ravno veliko presnečenje, tako da glavno vprašanje je, kako pa bo šlo ono prvo.
- tisto, kar je bilo pobrano pred novim deževjem, je povsem OK;
- tisto, kar je bilo pobrano kasneje (kakor je pač čas dopuščal) in je bilo torej v že "zrelem" stanju znova temeljito v vodi, ne bo, kot kaže, nič kaj trajno in bo za tekočo porabo.
Ni ravno veliko presnečenje, tako da glavno vprašanje je, kako pa bo šlo ono prvo.
Objavljeno: So Avg 26, 2023 11:56 am
Račja opažanja, če komu prav pride.
Pred časom sem bil nezadovoljen s ponudo na našem trgu glede tega, da se ne dobi peletov (samo drobljenec in to zelo prašen), da se uporablja GMO soja - brskal sem naokoli in našel hrano iz Nemčije, ki naj bi, če vse napisano drži, bila zelo kvalitetna, cena pa je še vedno znosna (cca 1 eur za kg).
To je tale, če komu prav pride - https://www.huehner-shop.com/Huehner-Legekorn-Gefluegel-Legefutter
Potem se je začela resna vročina in ker sem prebral, da so v takih razmerah potrebe še posebej velike, sem nekaj časa v dnevno prehrano dajal skoraj samo pelete. Imajo zelo visok proteinski delež (20%+).
Race so začele nesti sto na uro, vendar je cirka pol jajc bilo popoldanskih mehkih. Iz tega sem nekako sklepal, da je to pretirano - da so preveč stimulirane in čeprav je v hrani tudi zelo velik delež kalcija (5%+), ne znese (haha), da bi jajca, ki se pojavljajo prepogosto, bila po jusu.
Sogovorniki na ogromnem kurjem forumu so bili sicer skeptični do te interpretacije, a sem se vseeno odločil tako:
- zjutraj dobijo mešanico 50:50 peletov in raznega zrnja, ki je ali naše ali vaško: oves, ajda, ječmen;
- zvečer dobijo manjši obrok samo peletov (češ evo, zdaj pa prek noči do jutra navalite in nesite, kar ste se namenile).
Izkazalo se je, da to funkcionira odlično. Danes je bilo od 8 rac prvič lepo zjutraj v rednem programu 7 jajc z normalno trdo lupino, mehkih polizdelkov pa od kmalu po startu nove sheme več ni.
Opazil sem tudi, da se živali očitno ravnajo po dolžini dneva, ko gre za odločanje ojoj, zima prihaja; namreč tako psi kot race so zelo požrešni, opazno bolj kot recimo dva tedna nazaj. (Ker po temperaturi bi bolj težko tako sklepali...)
Pred časom sem bil nezadovoljen s ponudo na našem trgu glede tega, da se ne dobi peletov (samo drobljenec in to zelo prašen), da se uporablja GMO soja - brskal sem naokoli in našel hrano iz Nemčije, ki naj bi, če vse napisano drži, bila zelo kvalitetna, cena pa je še vedno znosna (cca 1 eur za kg).
To je tale, če komu prav pride - https://www.huehner-shop.com/Huehner-Legekorn-Gefluegel-Legefutter
Potem se je začela resna vročina in ker sem prebral, da so v takih razmerah potrebe še posebej velike, sem nekaj časa v dnevno prehrano dajal skoraj samo pelete. Imajo zelo visok proteinski delež (20%+).
Race so začele nesti sto na uro, vendar je cirka pol jajc bilo popoldanskih mehkih. Iz tega sem nekako sklepal, da je to pretirano - da so preveč stimulirane in čeprav je v hrani tudi zelo velik delež kalcija (5%+), ne znese (haha), da bi jajca, ki se pojavljajo prepogosto, bila po jusu.
Sogovorniki na ogromnem kurjem forumu so bili sicer skeptični do te interpretacije, a sem se vseeno odločil tako:
- zjutraj dobijo mešanico 50:50 peletov in raznega zrnja, ki je ali naše ali vaško: oves, ajda, ječmen;
- zvečer dobijo manjši obrok samo peletov (češ evo, zdaj pa prek noči do jutra navalite in nesite, kar ste se namenile).
Izkazalo se je, da to funkcionira odlično. Danes je bilo od 8 rac prvič lepo zjutraj v rednem programu 7 jajc z normalno trdo lupino, mehkih polizdelkov pa od kmalu po startu nove sheme več ni.
Opazil sem tudi, da se živali očitno ravnajo po dolžini dneva, ko gre za odločanje ojoj, zima prihaja; namreč tako psi kot race so zelo požrešni, opazno bolj kot recimo dva tedna nazaj. (Ker po temperaturi bi bolj težko tako sklepali...)
Objavljeno: So Avg 26, 2023 12:07 pm
Praktičen dokaz, kako je dobro marsikdaj uporabiti možgane in priti do lastnih zamisli. 
Objavljeno: So Avg 26, 2023 4:12 pm
Crtj, hvala za zanimive prispevke. Občudujem tvojo pridnost, iznajdlivost in raznovrstno urejenost "tvojega dela sveta". Tako pozitivnost bi potrebovali vsi tisti, ki so utrpeli podobne ali še hujše vremenske dogodke. V zadnjem času sem za več vrtičkarjev in celo kmetov slišal, da imajo dovolj in se ne gredo več tega. Upam, da se po prespanih nočeh premislijo in zberejo moči za nadaljevanje.
Objavljeno: So Avg 26, 2023 5:18 pm
Urejenost je zdaj bolj švoh 
gremo pa vseeno dalje. Takšna štala kot zdajle na posesti še ni bila, ker je posledic neurja enostavno preveč. Tako da zelo pazljivo določamo vrstni red opravil, da ne zmanjka človeka (še bolj) in bodo stvari kolkor tolko v redu šle v zimo.
Živeti z rastlinami in živalmi je zame bistveni del obstoja. Je pa tole res težko leto in verjetno ne bo ravno zadnje takšno, tako da... je treba razmisliti, kako in v kaj znotraj tega univerzuma je najbolj smotrno vlagati čas in trud.
Nas se ponavadi ogne toča in imamo "samo" zelo resen veter. Kako bi zgledalo, če bi povrh tega fasali še tono leda v kosih po 10 cm, eee... Mislim, po moje je fizično nemogoče, da karkoli rastlinskega ostane v dobrem stanju...
Mogoče je treba razmišljati ne samo o drevesnih/grmovnih vrstah, ki niso velika jadra in so zelo upogljiva, temveč tudi o tem, da naj so se sposobna čim hitreje obrasti.
To pa, hja - od sadnega drevja ravno nimam ideje, OK načeloma družina prunus burno reagira na rez, kakorkoli se je že ta zgodila, vendar to potem res divja v tri krasne in gre v to tudi vsa energija. Od ostalega - leska, ki mi je tudi sicer po raznih parametrih zelo pri srcu; in pavlovnija.
Krhek les, vendar zelo hitro obraščanje. Če bi se jo rezalo na glavo na vsako leto ali dve leti, morda niti ne bi tolko trpela v neurjih. Poskusim lahko takoj s tistima dvema, ki sta nad čebelami in sta bili v tej zadnji epizodi temeljito ošiljeni in polomljeni (gabri, leske in vrbe v neposredni okolici pa brez pripomb).
Morda je boljše to posaditi kot čakati, da se 3 m deblo, ostalo od murve, nazaj razkošati... Zdajle je 35 C in zelo, zelo pogrešamo drevo za senco pred hišo.
gremo pa vseeno dalje. Takšna štala kot zdajle na posesti še ni bila, ker je posledic neurja enostavno preveč. Tako da zelo pazljivo določamo vrstni red opravil, da ne zmanjka človeka (še bolj) in bodo stvari kolkor tolko v redu šle v zimo.Živeti z rastlinami in živalmi je zame bistveni del obstoja. Je pa tole res težko leto in verjetno ne bo ravno zadnje takšno, tako da... je treba razmisliti, kako in v kaj znotraj tega univerzuma je najbolj smotrno vlagati čas in trud.
Nas se ponavadi ogne toča in imamo "samo" zelo resen veter. Kako bi zgledalo, če bi povrh tega fasali še tono leda v kosih po 10 cm, eee... Mislim, po moje je fizično nemogoče, da karkoli rastlinskega ostane v dobrem stanju...
Mogoče je treba razmišljati ne samo o drevesnih/grmovnih vrstah, ki niso velika jadra in so zelo upogljiva, temveč tudi o tem, da naj so se sposobna čim hitreje obrasti.
To pa, hja - od sadnega drevja ravno nimam ideje, OK načeloma družina prunus burno reagira na rez, kakorkoli se je že ta zgodila, vendar to potem res divja v tri krasne in gre v to tudi vsa energija. Od ostalega - leska, ki mi je tudi sicer po raznih parametrih zelo pri srcu; in pavlovnija.
Krhek les, vendar zelo hitro obraščanje. Če bi se jo rezalo na glavo na vsako leto ali dve leti, morda niti ne bi tolko trpela v neurjih. Poskusim lahko takoj s tistima dvema, ki sta nad čebelami in sta bili v tej zadnji epizodi temeljito ošiljeni in polomljeni (gabri, leske in vrbe v neposredni okolici pa brez pripomb).
Morda je boljše to posaditi kot čakati, da se 3 m deblo, ostalo od murve, nazaj razkošati... Zdajle je 35 C in zelo, zelo pogrešamo drevo za senco pred hišo.
Objavljeno: Po Avg 28, 2023 12:35 pm
Crtj, tole s pogrešanjem sence pred hišo, povsem razumem. Pred tastovo hišo (kjer imam vrt) raste mogočna stara gospa - češnja. Za obiranje je (pre)visoka Marsikdo je že predlagal, da bi jo posekali ali obrezali na obvladljivo višino... Toda njena senca je poleti neprecenljiva in povsem nadomesti izpad pridelka. Ta ostane pticam, kar pa tudi nekaj šteje...
Če bi se rad ubranil vročine v hiši, pa to nalogo zelo dobro opravlja divja trta na fasadi. Fasada pod njo je hladnješa za cca 15st. Pa tudi v primeru toče ščiiti površino pred poškodbami. Spominim se, kakšne so bile fasade nekaterih hiš v Prekmurju, po enem neurju, ko je točo neslo postrani. Preluknjane so bile kot švicarski sir. To bi trta preprečila ali pa vsaj omilila._________________naredimo svet lepši
Če bi se rad ubranil vročine v hiši, pa to nalogo zelo dobro opravlja divja trta na fasadi. Fasada pod njo je hladnješa za cca 15st. Pa tudi v primeru toče ščiiti površino pred poškodbami. Spominim se, kakšne so bile fasade nekaterih hiš v Prekmurju, po enem neurju, ko je točo neslo postrani. Preluknjane so bile kot švicarski sir. To bi trta preprečila ali pa vsaj omilila._________________naredimo svet lepši