Paradižnik 2025

[muha]

Podpišem!

V takih primerih se držim načela: če rastlino odstranim, definitivno ne bo nič , če jo pustim bo pa morda še kaj. Seliti se plesen itak nima več kam. Druga stvar je priprvih obolelih. Takrat se okužba še lahko širi na zdrave.

Če je steblo mestoma črno, postrgaj črne lise in rane namaži s sodo. Naredi kar pasto, za stebla ni treba delati mešanice.

[Lpmami]

Meni je plesen še najbolj prizadela oba determinantna, tako da sem Maglio Roso že izpulila, Cream Sausage bom pa danes. Ostalim sem močno porezala listje in upam, da bo še veliko dozorelo. Za pelate pa me skrbi, koliko bodo dozoreli, ker so še precej zeleni, le posamezni rdečijo.

[copatka]

Jaz sem se pa včeraj poslovila od edinih treh, ki niso bili pokriti: Maglia rosa, Garten perle in Sanka. Ta zadnja je bila zelo polna, a le dva plodova sta začela rdečeti. Ni bilo šans, da dozorijo. Stebla so bila pri vseh že skoraj cela črna, takšna so postala v treh dneh.
Plodove, ki še niso bili videti napadeni, sem zložila v karton in bom še par dni počakala, ali zbolijo ali dozorijo. Sicer bom zelene zamrznila za čatni.

[Lpmami]

Ko sem popoldne prišla iz Ljubljane, je bil pogled na večino paradižnikov prav žalosten: plesen po spodnjih listih, steblu in po nekaterih plodovih. Zdrave zrele sem potrgala, še dva izpulila, ostalo sem pustila, da poskusi srečo.
Proti večeru je spet padalo, tako da moji upi niso veliki.
Če bo bolezen zmagala, vseeno ne bo slaba letina.
Ampak tako hitre širitve plesni, dobesedno čez noč, še nisem imela. Pa saj ni čudno, rastline so prestale dve hudi in dolgi sušni obdobji, zadnje čase nekaj hladnih noči, megla, pa skoraj vsak dan kakšen dež.
Jutri vkuhavam: rdeče omakice, oranžne omakice, rumene omakice

[muha]

Tile topli dnevi so lepo pripomogli k zorenju, so se pa pokazale posledice prejšnjega daljšega deževja in megle. Četudi pod streho so bile rastline vsak dan dodobra mokre od vlage in posledično so zboleli listi ter posamezni plodovi na krajnih rastlinah. Včeraj sem vse do golega oskubila listov, pri češnjevcih pa še tistih plodov, za katere vem, da ne bodo uspeli dozoreti, le bolezen vlečejo nase. Sedaj pa bo, kar bo. Letina je bila vsemu navkljub kar spodobna.

[brbr]

Letos se je pri meni plesen pojavila že konec julija, ko so paradižniki šele dobro začeli zoreti. Tako sem jih veliko pobrala še zelenih in jih v gabicah zorila pod nadstreškom, v senci. Takorekoč vsi so se obarvali rdeče. Slabim obetom navkljub, sem uspela nakuhati dovolj mezge in koščkov za celo leto. Paradižnike še vedno dnevno jemo. Ne moram verjeti, kako dobro se držijo, pa so obrani gotovo pred enim mesecem.

Tako sem prepričana, da bodo tudi vaši, ki vas je plesen obiskala šele zdaj, lepo dozoreli in jih boste še kar lep čas jedli.

[muha]

brbr: moje izkušnje so nasprotne. Ko je nastopila plesen in je bila opazna tudi na steblih, so skoraj brez izjeme vsi plodovi, ki sem jih zorila na toplem, zboleli. Res pa je, da sem zorila septembrske, ko je imela plesen čas, da se je razlezla vsepovsod. Julija je morda ostajala bolj na listih.

[copatka]

Tudi moji nedozoreli od treh rastlin, ki niso bile pokrite, in sem jih imela v "čakalnici", so vsi zboleli. Vsi pod streho pa po malem še zorijo, čeprav so rastline že čisto suhe.

[Beki]

Tudi pri meni ni bilo sreče. Vsi zeleni paradižniki so potemneli že praktično naslednji dan po obiranju, preostali pa v roku parih dni.
Mi jih je bilo resnično škoda, ker jih je bilo dosti, ampak nimaš kaj, kot se praskat po glavi in razmišljat, kako nastimat rastlinjak za naslednje leto

[GrGr]

Meni običajno pred slano obrani češnjevci&datljevci počasi zorijo skoraj do Božiča; nekaj nezrelih vržem proč, ker so takrat že skoraj brez okusa, nekaj jih pobere bolezen, a vsako leto jih jem vsaj še mesec po obiranju zelenih.