Te dni je verjetno višek sezone jagod.
Clery v koritih je imel veliko plodov (debeli okoli 2,5 cm), ki pa so bili manjši manjši kot Irmini (cca 3cm, nekaj pa tudi več kot 5 cm), pa tudi manj jih je bilo...
Clery je bolj sladek, kompakten in manj voden. Sledenje sicer pripisujem temu, da je pač okoli sadik manj zemlje (cca 18x18x18 cm) in s tem imajo sadike tudi manj vode na razpolago. Zalival sem jih 1 do 2 krat tedensko, kar je bilo očitno premalo.
Zaradi veliko padavin je Irma bolj vodena in bolj podvržena gnitju.
Po sajenju sem sadikam Cleryja dodal mikorizne alge, obe vrsti pa sem nekajkrat zalil z Algoplasminom.
Vsekakor zanimiva izkušnja, ki jo bom prihodnjo sezono s pridom uporabil in dopolnil.
Bomo videli kako se bo Irma odrezala v poletnih mesecih...
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jagodnjak - Fragaria
| metuljc je napisal/a: | ||
Najbrž si se zatipkal. Mikorizne alge ne obstajajo, saj je po definiciji mikoriza sožitje 8simbioza) med hifami glive in koreninami višjih rastlin. |
Pardon... Imaš prav. Prsti prehitevajo možgane. Seveda so mikorizne gljive in ne alge!
Lani smo posadili mesečne jagode in imeli spomladi prve obilne plodove, žal ne vem sorte, dobili smo jih v vrtnariji Škofic. Prvi plidovi so pozebli. Kriza je, ker so bili povsem brez okusa, trenutno zori naslednji "rod" ampak sila malo (menda zatadi vročine), so pa vsaj za silo okusne.
Ali ima smisel se mučiti z vkopavanjem lončkov in nameščanje poganjkov nanje. Nekje sem bral, da to nima smisla, ker se izgublja rodnost, drugje pa, da to za mesečne ne drži. Sploh pa kaj če mi "plastične" jagode?
Ali ima smisel se mučiti z vkopavanjem lončkov in nameščanje poganjkov nanje. Nekje sem bral, da to nima smisla, ker se izgublja rodnost, drugje pa, da to za mesečne ne drži. Sploh pa kaj če mi "plastične" jagode?
| Rade je napisal/a: |
| A kdo morda ve, kaj bi lahko bilo narobe z jagodami, če plodovi še pred dozoretjem postanejo nekako bronasti in mehki na otip in sploh ne dozorijo do konca ampak propadejo. |
Kolikor sem jaz letos spomladi preiskal informacije po spletu ko sem imel podobne težave (drobne nerazvite jagode, mehke na otip, temno rdeče barve), bi naj bile mehke nerazvite jagode posledica prevelike količine dušika v zemlji. Ker jih imam v koritih sem odstranil pol substrata in ga zamenjal z zemljo, kar je rešilo težavo. Sedaj so končno takšne, kot morajo biti ...
Takole je to izgledalo lani spomladi, nova greda, nov nasad.
Letos pa prva obilna in pozna runda povsem plastičnih jagod, brez vsakega okusa, druga runda pa ena sama žalost, vse pižrto od mrčesa, ožgano od sonca, no tistih par celih je imela vsaj malo okusa po jagodah. Večino plodov so še pred zrelostjo začele ose in muhe, nakar so se posušili skupaj z zadnjim členkom stebla. Plodovi, ki so na tleh, so lepo dozorevajo.
Nasad je gost, ampak ko razgrneš liste prevladujejo šopi povsem skupaj rastočih sadik, 15cm naokrog pa niti plevela.
Napaka je bila, da mladic niti nismo odstranjevali, samo če dobro pogledaš, jih niti ni bilo kaj dosti.
Praktično ni zdravega lista, povsod pege.
Skratka kaj narest, ima smisel razriti gredo in nazaj posaditi mlade na videz kolikor toliko zdrave. Ene so brez plodov, te gotovo niso OK.
Ali pa po vrtu pobrati potomce že vsaj 10 let starih jagod, so prej dozorele kot te plastične in okusne so bile. Raje imam 2kg teh kot 20kg ultra oh in sploh mesečnih.Nazadnje urejal/a Oldi 29 Avg 2017 12:05; skupaj popravljeno 2 krat
Letos pa prva obilna in pozna runda povsem plastičnih jagod, brez vsakega okusa, druga runda pa ena sama žalost, vse pižrto od mrčesa, ožgano od sonca, no tistih par celih je imela vsaj malo okusa po jagodah. Večino plodov so še pred zrelostjo začele ose in muhe, nakar so se posušili skupaj z zadnjim členkom stebla. Plodovi, ki so na tleh, so lepo dozorevajo.
Nasad je gost, ampak ko razgrneš liste prevladujejo šopi povsem skupaj rastočih sadik, 15cm naokrog pa niti plevela.
Napaka je bila, da mladic niti nismo odstranjevali, samo če dobro pogledaš, jih niti ni bilo kaj dosti.
Praktično ni zdravega lista, povsod pege.
Skratka kaj narest, ima smisel razriti gredo in nazaj posaditi mlade na videz kolikor toliko zdrave. Ene so brez plodov, te gotovo niso OK.
Ali pa po vrtu pobrati potomce že vsaj 10 let starih jagod, so prej dozorele kot te plastične in okusne so bile. Raje imam 2kg teh kot 20kg ultra oh in sploh mesečnih.Nazadnje urejal/a Oldi 29 Avg 2017 12:05; skupaj popravljeno 2 krat
Prva misel, ki se cloveku utrne ob pogledu je "izgubiti stik s podlago" ali "izgubiti stik z zemljo"...
(zadnji rek je bil sicer vcasih tu pri nas v veljavi za ljudi, ne za rastline in ga, prosim, ne jemlji osebno)
Edina resitev, ce sploh, ki se jo spomnim v tem trenutku, je vkopati glinene vrce v zemljo in jih primerno pogosto polniti, ti se pocasi in z zamikom praznejo sami (porozen material).
To naj bi delali Indijanci, je na "jutubu" posnetkov veliko (imena se ne morem in ne morem... - mi je uslo iz glave...), in verjamem, da si zadevo ze videl. Tudi zakopane naluknjane plastenke (primerno velike), ki jih redno polnis, bi bile ustrezna zamenjava, da se obdrzi zadostno vlago. Skratka, nehvalezna situacija... velja pa poizkusiti.
(zadnji rek je bil sicer vcasih tu pri nas v veljavi za ljudi, ne za rastline in ga, prosim, ne jemlji osebno)
Edina resitev, ce sploh, ki se jo spomnim v tem trenutku, je vkopati glinene vrce v zemljo in jih primerno pogosto polniti, ti se pocasi in z zamikom praznejo sami (porozen material).
To naj bi delali Indijanci, je na "jutubu" posnetkov veliko (imena se ne morem in ne morem... - mi je uslo iz glave...), in verjamem, da si zadevo ze videl. Tudi zakopane naluknjane plastenke (primerno velike), ki jih redno polnis, bi bile ustrezna zamenjava, da se obdrzi zadostno vlago. Skratka, nehvalezna situacija... velja pa poizkusiti.