doli, hvala.
Sem poskusil po tem sistemu kot praviš. Spodaj poševen rez, 2-3brsti v zemlji, 1 zunaj. Tudi en rastni hormon sem našel, in jih malo "potunkal". Nekaj sem pokril s steklenim kozarcem, nekaj pa z širšimi plastenkami.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Obrezovanje vrtnic - splošno
Moderator: Melona
| Garden-ja je napisal/a: |
Lovor, za odgovor potrebujem malo več časa in koncentracije, zaradi bolezni s katero se ukvarjam zadnji teden mi nekako ne uspe. Bom v naslednjih dnevih. |
Garden-ja, mogoče že dovolj zdrava za vsaj par besed o izkušnjah obrezovanja onih, ki jih omenjam zgoraj? ( Damaščank in sorodnic sem se lotil, za ostale pa še nisem prepičan, kaj bi.
)Ravno danes sem mislila nate, ko sem obrezovala galke.
Takole, naprej vso pisarijo jemlji samo kot izkušnjo in ne kot kakršnokoli pravilo, obrezovanje antičnih vrtnic je zame nekaj najtežjega kar pri vrtnicah obstaja.
Tako na splošno mislim, da je najbolj primeren in za rastline najmanj stresen način, da obrezujemo čimmanj ampak za kaj takega moramo imeti ogromno prostora, več m2 na vrtnico. Če ga imamo, potem odrežemo samo vrhove, ki so cveteli, pozimi pa potem odstranimo suhe veje in odvečne veje.
Uradno pravilo pravi, da jih obrežemo za eno tretjino, no, v praksi to pomeni, da urežemo v les brez listov in po obrezovanju ostajajo samo gole veje. Vsaj pri zelo starih sortah.
Galke imam zdaj drugo leto.
Lani so pognale samo par vej in ker so bile tako boge, sem jih po cvetenju obrezala do tal. Letos so se lepo obrasle, visoke so do 60 cm in jim bom obrezala samo konice, ki so cvetele.
Tiste druge, ki so že lani bile lepe in jih nisem porezala do tal, pa so nakazale kje bi rasle naprej in sem jih obrezala po sadjarski tehniki odvajanja. Nekje kakih 10 do 15 nižje od konca veje, ki je cvetela, začne poganjati mlada vejica, ki raste naprej, stara pa se začne sušiti. Tale mlada je svetlo zelena in nežna, pri meni zdaj dolga okoli 15 cm. No, nad njo sem obrezala. Vse mladike, ki so pognale nad grm, pa sem obrezala tako da je grm obdržal lepo obliko. Pozimi bom odstranila suhe veje.
Šipke pustim samo na Complicati, ostale raje oblikujem, ker jih imam preveč na očeh. Nizka temna masa z zelenimi mladimi vejami, ki se tu in tam dvigajo nad grm, mi ni ravno všeč.
Če te ne moti, jih lahko pustiš, jih ne izčrpa.
Z damaščankami še zdaj ne vem kako in kaj, nekaj improviziram in obrezujem samo konice, ker se skorajda ne obnavljajo.
Albam odstranim cca. tretjino vej.
Rugoze obrezujem kot rožne grme, obnavljajo se brez problema, popki poženejo v nove veje in grm oblikuješ tako kot ti je ljubo.
Upam, da sem ti vsaj malo pomagala._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Takole, naprej vso pisarijo jemlji samo kot izkušnjo in ne kot kakršnokoli pravilo, obrezovanje antičnih vrtnic je zame nekaj najtežjega kar pri vrtnicah obstaja.
Tako na splošno mislim, da je najbolj primeren in za rastline najmanj stresen način, da obrezujemo čimmanj ampak za kaj takega moramo imeti ogromno prostora, več m2 na vrtnico. Če ga imamo, potem odrežemo samo vrhove, ki so cveteli, pozimi pa potem odstranimo suhe veje in odvečne veje.
Uradno pravilo pravi, da jih obrežemo za eno tretjino, no, v praksi to pomeni, da urežemo v les brez listov in po obrezovanju ostajajo samo gole veje. Vsaj pri zelo starih sortah.
Galke imam zdaj drugo leto.
Lani so pognale samo par vej in ker so bile tako boge, sem jih po cvetenju obrezala do tal. Letos so se lepo obrasle, visoke so do 60 cm in jim bom obrezala samo konice, ki so cvetele.
Tiste druge, ki so že lani bile lepe in jih nisem porezala do tal, pa so nakazale kje bi rasle naprej in sem jih obrezala po sadjarski tehniki odvajanja. Nekje kakih 10 do 15 nižje od konca veje, ki je cvetela, začne poganjati mlada vejica, ki raste naprej, stara pa se začne sušiti. Tale mlada je svetlo zelena in nežna, pri meni zdaj dolga okoli 15 cm. No, nad njo sem obrezala. Vse mladike, ki so pognale nad grm, pa sem obrezala tako da je grm obdržal lepo obliko. Pozimi bom odstranila suhe veje.
Šipke pustim samo na Complicati, ostale raje oblikujem, ker jih imam preveč na očeh. Nizka temna masa z zelenimi mladimi vejami, ki se tu in tam dvigajo nad grm, mi ni ravno všeč.
Če te ne moti, jih lahko pustiš, jih ne izčrpa.
Z damaščankami še zdaj ne vem kako in kaj, nekaj improviziram in obrezujem samo konice, ker se skorajda ne obnavljajo.
Albam odstranim cca. tretjino vej.
Rugoze obrezujem kot rožne grme, obnavljajo se brez problema, popki poženejo v nove veje in grm oblikuješ tako kot ti je ljubo.
Upam, da sem ti vsaj malo pomagala._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Še kar zapletena reč, torej. 
Posebej če primerjam tvoje nasvete s tem, kar pišejo v enciklopediji angleškega RHS.
Oni svetujejo pri galkah razen odcvetelih cvetov, starih vej in pretegnjenih poganjkov rezati stranske poganjke in sicer na tretjino dolžine. In s tem skrbeti za zračnost in zdravje grma. Pri večini ostalih historičnih pa poleg stranskih po cvetenju prikrajšati še glavne veje, potem pa konec poletja eventuelno še predolge nove poganjke, zrasle preko poletja.
Nisem si mislil, da imaš galske šele drugo leto. Se mi je zdelo, da sem jih videl na fotografijah tvojega rožnika, recimo Roso mundi...
Jaz se razen damaščank in sorodnic zaenkrat še nisem prav odločil, kaj bom delal. Porezal sem le nekaj poganjkov, ki so mi zaradi povešenosti preveč motili košnjo, saj imam grme na trati. Morda jih bom precej pustil letos, ko imajo šele 2 leti.
Malo me sicer skrbi, ko praviš, da se nekatere, recimo damaščanke, ne obnavljajo, če jih globoko porežeš. Če jih pustim torej preveč rasti, jih potem nikoli več ne bom mogel pomladiti in oblikovati na manjši grm? Morda veš, koliko star les potem ne odžene več?
Gledam recimo antične vrtnice v Volčjem potoku in v Tivoliju in v glavnem nisem preveč navdušen, kako mnogi grmi izgledajo. Ne bi hotel imeti recimo to, kar je pokazala recimo 3 letna Felicite Parmentier letos v Tivoliju, ko je sredina grma v glavnem iz dolgih trnatih poganjkov brez listov, veje pa se daleč povešajo do tal, večina listov in cvetov je pa nekje ob straneh in pri tleh. Morda veš, s kakšnim obrezovanjem to najbolje preprečiti? ( Zaenkrat sta sicer nekaj preveč povešanja do tal pri meni pokazala zlasti Tuscany Superb in La Ville de Bruxelles, pri ostalih je pa zmerno ali malo tega.)
Hvala, če se ti ljubi še tole pokomentirat.
Posebej če primerjam tvoje nasvete s tem, kar pišejo v enciklopediji angleškega RHS.Oni svetujejo pri galkah razen odcvetelih cvetov, starih vej in pretegnjenih poganjkov rezati stranske poganjke in sicer na tretjino dolžine. In s tem skrbeti za zračnost in zdravje grma. Pri večini ostalih historičnih pa poleg stranskih po cvetenju prikrajšati še glavne veje, potem pa konec poletja eventuelno še predolge nove poganjke, zrasle preko poletja.
Nisem si mislil, da imaš galske šele drugo leto. Se mi je zdelo, da sem jih videl na fotografijah tvojega rožnika, recimo Roso mundi...
Jaz se razen damaščank in sorodnic zaenkrat še nisem prav odločil, kaj bom delal. Porezal sem le nekaj poganjkov, ki so mi zaradi povešenosti preveč motili košnjo, saj imam grme na trati. Morda jih bom precej pustil letos, ko imajo šele 2 leti.
Malo me sicer skrbi, ko praviš, da se nekatere, recimo damaščanke, ne obnavljajo, če jih globoko porežeš. Če jih pustim torej preveč rasti, jih potem nikoli več ne bom mogel pomladiti in oblikovati na manjši grm? Morda veš, koliko star les potem ne odžene več?
Gledam recimo antične vrtnice v Volčjem potoku in v Tivoliju in v glavnem nisem preveč navdušen, kako mnogi grmi izgledajo. Ne bi hotel imeti recimo to, kar je pokazala recimo 3 letna Felicite Parmentier letos v Tivoliju, ko je sredina grma v glavnem iz dolgih trnatih poganjkov brez listov, veje pa se daleč povešajo do tal, večina listov in cvetov je pa nekje ob straneh in pri tleh. Morda veš, s kakšnim obrezovanjem to najbolje preprečiti? ( Zaenkrat sta sicer nekaj preveč povešanja do tal pri meni pokazala zlasti Tuscany Superb in La Ville de Bruxelles, pri ostalih je pa zmerno ali malo tega.)
Hvala, če se ti ljubi še tole pokomentirat.
Saj pravim, da ne jemlji kot maksimo. 
Galke režem šele drugo leto, imam jih pa res verjetno že tretje.
Sekundarnih vej ne morem rezat na tretjino. Kako to mislijo? Moje sekundarne veje so dolge za ped, kaj naj režem za tretjino?
Jaz ti svetujem, da jih pustiš še nekaj tednov neobrezane, boš videl, kako bodo začele odganjat nove sekundarne veje, konice starih, ki so cvetele, pa se bodo začele sušit. Potem tam odvedeš. To se mi zdi še najbolj razumno za galke.
To izraščanje sem opazila pri vseh.
Rosa Mundi je bila lepo obraščena že lani in sem jo tudi tako obrezala, enako letos.
Pri damaščankah sem res opazila, da se olesenele veje ne obnavljajo zato se jih splača obrezovat takoj, če želimo nizke. Z njimi se zgodi nekaj podobnega kot s sivko. Torej v zeleno obreži, v olesenelo pa ne.
Lahko je pa samo slučaj, ki se je zgodil pri meni, da niso odgnale.
Zato, da se sredina ne nabije z starimi vejami, se jih pa v celoti izrezuje po nekaj letih, ko ostarijo. Oziroma odvede, ko opazimo mlajši sekundarni poganjek.
Pa upam, da bo še kdo drug kaj povedal._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Galke režem šele drugo leto, imam jih pa res verjetno že tretje.
Sekundarnih vej ne morem rezat na tretjino. Kako to mislijo? Moje sekundarne veje so dolge za ped, kaj naj režem za tretjino?
Jaz ti svetujem, da jih pustiš še nekaj tednov neobrezane, boš videl, kako bodo začele odganjat nove sekundarne veje, konice starih, ki so cvetele, pa se bodo začele sušit. Potem tam odvedeš. To se mi zdi še najbolj razumno za galke.
To izraščanje sem opazila pri vseh.
Rosa Mundi je bila lepo obraščena že lani in sem jo tudi tako obrezala, enako letos.
Pri damaščankah sem res opazila, da se olesenele veje ne obnavljajo zato se jih splača obrezovat takoj, če želimo nizke. Z njimi se zgodi nekaj podobnega kot s sivko. Torej v zeleno obreži, v olesenelo pa ne.
Lahko je pa samo slučaj, ki se je zgodil pri meni, da niso odgnale.
Zato, da se sredina ne nabije z starimi vejami, se jih pa v celoti izrezuje po nekaj letih, ko ostarijo. Oziroma odvede, ko opazimo mlajši sekundarni poganjek.
Pa upam, da bo še kdo drug kaj povedal._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Ja, jaz tudi ne vidim druge logike pri s strani RHS svetovani rezi sekundarnih vej "po cvetenju" na tretjino dolžine kot je ta, da to ni ravno po cvetenju, ampak kar nekaj kasneje, ko se te orng razvijejo. Niti ne razumem najbolje, zakaj je tako pomembna ta temeljita rez sekundarnih vej ( da se grm ne zgosti?), ampak oni menda že vejo...
Koliko je po tvojem vedenju kritično neobnavljanje antičnih vrtnic, recimo damaščank, ob rezi v olesenele poganjke? Ali vrtnica potem odžene vsaj povsem na novo od tal, ali kar odmre?
Koliko je po tvojem vedenju kritično neobnavljanje antičnih vrtnic, recimo damaščank, ob rezi v olesenele poganjke? Ali vrtnica potem odžene vsaj povsem na novo od tal, ali kar odmre?
Danes sem se spomnila, da moram imeti na starem računalniku še prevode skripte, ki jo udeležencem tečaja da ena vodilnih italijanskih vrtnarij starih sort vrtnic. Bom poiskala in tekom poletja naložila. Ampak ne danes ali jutri, ker niti točno ne vem, kje je.
Ja, damaščanke seveda odganjajo ampak še zdaleč ne toliko kot recimo galke, zato je po moje boljša preventiva in to, da jo obrežemo v "zelen les" dovolj zgodaj, da bo držala višino, ki si jo želimo.
Tole glede sekundarnih vej se po moje nanaša na ogromne grme naravne velikosti, edino tako mi je logično, da sekundarnim odrežeš tretjino. Tam so verjetno sekundarne veje res dolge kakega pol metra čeprav ... jaz takih še nikjer nisem videla. Razen, če govorimo o popenjalkah._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Ja, damaščanke seveda odganjajo ampak še zdaleč ne toliko kot recimo galke, zato je po moje boljša preventiva in to, da jo obrežemo v "zelen les" dovolj zgodaj, da bo držala višino, ki si jo želimo.
Tole glede sekundarnih vej se po moje nanaša na ogromne grme naravne velikosti, edino tako mi je logično, da sekundarnim odrežeš tretjino. Tam so verjetno sekundarne veje res dolge kakega pol metra čeprav ... jaz takih še nikjer nisem videla. Razen, če govorimo o popenjalkah._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Pokrovne vrtnice so še v polnem cvetenju. Dokler so bile manjše sem čiščenje odcvetelih cvetnih šopkov obvladovala, zdaj pa so se nekatere že konkretno razrasle in razmišljam kako bo šlo s tem letos. Tako sem med brskanjem naletela na ta prikaz: http://www.youtube.com/watch?v=8AJEXllR8TY
In vaše izkušnje?Nazadnje urejal/a rene 30 Jul 2013 23:19; skupaj popravljeno 1 krat
In vaše izkušnje?Nazadnje urejal/a rene 30 Jul 2013 23:19; skupaj popravljeno 1 krat
Jaz sem še bolj drastična, na vsake tri, štiri leta jih porežem na štrclje in potem pustim, pozimi ne obrezujem, poleti ne obrezujem. Ampak samo določene, drugim pa odstranjujem socvetja na vejah.
Ta prvi način je primeren za večino pokrovnih vrtnic Meillanda in nekatere od Kordesa, tiste pač, ki imajo tipično rast in obnavljanje pokrovnih sort. Druge kot na primer Barnijeve pa rastejo drugače in tam je potrebno tudi drugačno obrezovanje.
Čisto tako okvirno, če je vrtnica tipa The Fairy, greš lahko nadnjo komot s škarjami.
Tudi mestne nasade tako "obrezujejo", marsikaterih se lotijo celo z električnimi škarjami._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Ta prvi način je primeren za večino pokrovnih vrtnic Meillanda in nekatere od Kordesa, tiste pač, ki imajo tipično rast in obnavljanje pokrovnih sort. Druge kot na primer Barnijeve pa rastejo drugače in tam je potrebno tudi drugačno obrezovanje.
Čisto tako okvirno, če je vrtnica tipa The Fairy, greš lahko nadnjo komot s škarjami.
Tudi mestne nasade tako "obrezujejo", marsikaterih se lotijo celo z električnimi škarjami._________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...