Objavljeno: So Avg 24, 2013 1:04 am
Koliko pa ta česnov pripravek košta?
Ker drugače ga jaz naredim kar sam doma. Na 10l vode dam eno glavico česna. Ga olupim in stroke malo narežem. Namakam 12 ur in nato škropim nerazrečeno.
Sicer ne vem, če je ekvivalenten cvetalovemu, vendar proti prvim pomladanskim ušem deluje. Proti pršici pa še nisem poizkušal.
Bio pripravki škodlivce v večini primerov bolj omejujejo, težje pa na rastlinah dosešemo "čistko".
Težava je v tem, da z prostim prometom z rastlinami na njih prihajajo tudi rezistenčni škodljivci na veliko najnovejših FFS. Registracija novih je v naši deželi v prvi vrsti zelo omejena zaradi ekonomskih razlogov, v drugi vrsti pa še bolj počasna zaradi zakonodaje. Tako nam preostanejo FFS, na katera so škodljivci ali bolezni odporni in posledično kmetje, sadjarji, vrtnarji s težavami pri zagotavljanju začrtane pridelave. (povečevanje koncentracije, pogostejše tretiranje, slabša kvaliteta pridelkov ...)
Obstaja pa še možnost katero po mojih informacijah precej uporabljajo tudi nizozemski vrtnarji. Rastlinjake vsako leto razkužujejo s peroksidom. Naredijo 10% raztopino (beloks 30%), torej je to 3% čistega peroksia in s tem temeljito prešpricajo vse površine in predmete v rastlinjaku. Načeloma to počno v praznih rastlinjakih, menda pa ne požge rastlin. Sam učinka te variante še nisem preizkušal, če pa bi, bi rastlinjak popolnoma spraznil, ga niti nebi preveč odpiral, da se škodljivec ne širi navzven, okolico pa pokosil, da je čim manj možnosti selitve na zunanje rastline in nato tretiranje celega rastlinjaka z folijo vred.
Morda kot opcija za tiste, ki jim kemija izrazito ne diši.
lp.
Ker drugače ga jaz naredim kar sam doma. Na 10l vode dam eno glavico česna. Ga olupim in stroke malo narežem. Namakam 12 ur in nato škropim nerazrečeno.
Sicer ne vem, če je ekvivalenten cvetalovemu, vendar proti prvim pomladanskim ušem deluje. Proti pršici pa še nisem poizkušal.
Bio pripravki škodlivce v večini primerov bolj omejujejo, težje pa na rastlinah dosešemo "čistko".
Težava je v tem, da z prostim prometom z rastlinami na njih prihajajo tudi rezistenčni škodljivci na veliko najnovejših FFS. Registracija novih je v naši deželi v prvi vrsti zelo omejena zaradi ekonomskih razlogov, v drugi vrsti pa še bolj počasna zaradi zakonodaje. Tako nam preostanejo FFS, na katera so škodljivci ali bolezni odporni in posledično kmetje, sadjarji, vrtnarji s težavami pri zagotavljanju začrtane pridelave. (povečevanje koncentracije, pogostejše tretiranje, slabša kvaliteta pridelkov ...)
Obstaja pa še možnost katero po mojih informacijah precej uporabljajo tudi nizozemski vrtnarji. Rastlinjake vsako leto razkužujejo s peroksidom. Naredijo 10% raztopino (beloks 30%), torej je to 3% čistega peroksia in s tem temeljito prešpricajo vse površine in predmete v rastlinjaku. Načeloma to počno v praznih rastlinjakih, menda pa ne požge rastlin. Sam učinka te variante še nisem preizkušal, če pa bi, bi rastlinjak popolnoma spraznil, ga niti nebi preveč odpiral, da se škodljivec ne širi navzven, okolico pa pokosil, da je čim manj možnosti selitve na zunanje rastline in nato tretiranje celega rastlinjaka z folijo vred.
Morda kot opcija za tiste, ki jim kemija izrazito ne diši.
lp.
.
