Stran 3 od 5
Objavljeno: Sr Okt 09, 2013 8:01 pm
Napisal/-a MARIJAV
Dajmar, tele sklede so pa fenomenalne. Vsaka ti čast! Ali kdaj prodaš katero, eno bi zelo rada kupila, ampak res kupila!_________________Živeti na podeželju je najlepše!
Objavljeno: Sr Okt 09, 2013 9:14 pm
Napisal/-a Dajmar
| Aye-Aye je napisal/a: |
Mene pa zanima ali so te sklede lakirane ali s čim drugim polirane, ali imaš tudi natur variante oziroma oljene ?  |
To so majhne skledice oziroma nabiralke prahu. So pa lakirane, da jih lahko obrišeš, ko je prahu dovolj. Les octovca je mena strupen.
MARIJAV Žal nimam nič za prodat. Kar izginejo .
Marinka Podari ga komu les je tudi za kakšne ročaje nožev.
Objavljeno: Če Okt 10, 2013 2:39 pm
Napisal/-a Aye-Aye
Dajmar, mislim, da les oktovca ni strupen, saj iz njega izdelujejo frule in piščali pa tudi palice za mešanje javorjevega sirupa, kot sem brala. Vsebuje pa res veliko tanina.
Marinka, če se nihče ne javi, bi ga ob priliki vzela jaz. 
Objavljeno: Če Okt 10, 2013 5:59 pm
Napisal/-a Marinka
Dogovorjeno ! Ga hočeš v enem kosu ali dveh ?_________________Začni dan z nasmehom in vse bo lažje!
Objavljeno: Če Okt 10, 2013 9:50 pm
Napisal/-a Dajmar
| Aye-Aye je napisal/a: |
| Dajmar, mislim, da les oktovca ni strupen, saj iz njega izdelujejo frule in piščali pa tudi palice za mešanje javorjevega sirupa, kot sem brala. Vsebuje pa res veliko tanina. |
Vsi rastlinski deli so strupeni, stopnja strupenosti ali nizke toksičnosti je še vprašljiva. Zaužitje večjih količinah povzroči želodca in črevesne težave, na koži je mlečno sok vzrok vnetje kože, pride v oči, lahko povzroči vnetje očesne veznice.
Glavne aktivne sestavine so tanini , ellagic kislin in močno kislih celic sap. urushiols kot bršljan strup ni zaznati. [2]
http://de.wikipedia.org/wiki/Essigbaum#Giftigkeit_und_Inhaltsstoffe
Prevod Google
Objavljeno: Pe Okt 11, 2013 4:17 pm
Napisal/-a Aye-Aye
Kadar iščem podatke za kakšno rastlino, vedno pogooglam tudi v države v katerih je doma. Med drugim pišejo o tem, da ga jedo tudi jeleni in zajci, skorjo in veje. Tako so tudi začeli Severnoameriški indijanci, ugotavljati zdravilnost...
Nekaj zanimivih strani: iz USDA Forest Service in še stran o zdravilnosti octovca
Tukaj pa še s strani pfaf.org
| Citiram: |
Many of the species in this genus are highly toxic and can also cause severe irritation to the skin of some people, whilst other species such as this one are not poisonous. It is relatively simple to distinguish which is which, the poisonous species have axillary panicles and smooth fruits whilst non-poisonous species have compound terminal panicles and fruits covered with acid crimson hairs[1, 4]. The toxic species are sometimes separated into their own genus, Toxicodendron, by some botanists[200].
Mnoge vrste v tem rodu so zelo strupene in lahko nekaterim povzročijo tudi hudo draženje kože, medtem ko obstajajo vrste, kot je ta, ki niso strupene. Sorazmerno preprosto je ugotoviti, katera je katera, strupene vrste ... naprej pa prosim koga bolj strokovno podkovanega za prevod, tu se meni ustavi  , strica googla pa v to ne bi mešala. No razlika je še v plodovih, strupeni so gladki, užitni pa kosmati.
|
Na Wikipediji, ni nujno, da najdete preverjene informacije. Tako kot ne na tej Nemški, ker pa Nemško tako ali tako ne razumem pa tudi stric google ni čisto zanesljiv, takim informacijam ne dam pomena.
Dajmar, če pa bi mi rekel, da si ob delu teh skled imel težave in se ti je vnela koža na roki ali si celo pristal v bolnici pa bi seveda verjela. Kaj češ eni moramo na sebi sprobat.
Marinka, če lahko te prosim v enem kosu.
Objavljeno: Pe Okt 11, 2013 9:17 pm
Napisal/-a metuljc
Ne gre pormerjati različnih vrst, pa čeprav sesalcev, ko gre za strupensot neke rasltine ali glive. Niti to, da je nelkje neka vrsta strupena, ne pomeni nujno, da je povsod. Znane so zastrupitve z rdečo mušnico v času 1. sv. vojne, ker so ruski ujetniki v naših koncih Evrope mušnico jedli, ker so jo bili vajeni od doma.
In skoraj vse rastline, ki se uporabljajo v zdravilstvu, so strupene, le doza učinkovin je pri strupensoti bistveno višja kot pri zdravilnosti. Meje niso vedno jasne, ne enake za vse (niti ne za vse ljudi enake).
Previdnost ni odveč. Tako, recimo, znanstveni članki poročajo o hudih vnetijih srčne mišice pri nekaterih delavcih, ki so odstranjevali velike količine pajesena. Le en primer.
Objavljeno: Pe Dec 06, 2013 10:27 pm
Napisal/-a pep
Danes sem se na sprehodu spomnil na to temo, ob ulici, kjer je posajen octovec in se redno kosi nisem opazil niti ene mladice, par sto metrov proč na zapuščenem vrtu pa stotine, to pomeni, da je marsikaj odvisno od nas.
Objavljeno: Pe Dec 06, 2013 11:04 pm
Napisal/-a zuf
Res je.
Po drugi strani pa mene pri invazivnih rastlinah vedno sreča tale pomislek.
Kaj se zgodi, če ne bom mogel več negovati?!
Pol je pa štala.
Mogoče bom čez eno leto kje drugje, tudi nikoli ni napačno razmišljati 100-1000 let vnaprej.
Objavljeno: Če Mar 13, 2014 10:27 pm
Napisal/-a nimam pojma
| Svetloba je napisal/a: |
Octovec - manjše in precej hitro rastoče okrasno drevo......
Motite se namreč, če mislite, da bo dovolj, če boste drevo zgolj posekali in občasno pokosili novozrasle poganjke, saj je tovrstno početje domala podobno prilivanju olja na ogenj, še posebej, če ste, oz. boste octovec posadili na kakem bolj nedostopnem mestu, oz. na meji s sosednjim vrtom. Sosed vam zagotovo ne bo prav nič hvaležen. Pod nobenim pogojem, pa octovca, njegovih poganjkov in izkopanih korenin, ne odmetavajte in sadite v naravi, ampak jih raje požgite. |
Svetloba, prosim imaš kakšen uporaben nasvet, kako se ga znebiti?
Dosledno pulim poganjke, izkopavam korenine,požigam z brenerjem (kako se reče po slovensko?)
pa vedno on zmaga.
Vsak nasvet bo dobrodošel! Hvala!
P.S.Sadili ga nismo mi, smo ga že dobili na parceli, ki je bila dolga leta zapuščena. 
_________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.