Stran 3 od 13
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 9:04 pm
Napisal/-a figula
jejhata, jejhata, malo sem se skrivala pred takšnimi objavami, predvsem v izogib mogočim komentarjem, da žirafam niso zrasli dolgi vratovi zato, ker so želele obirati listje iz visokih krošenj 
No, takole neposredno izbezana iz varnega zavetja skladiščenih misli v svoji glavi, obljubim, da bom čimprej nekaj njih na svitlo dala 
.
Ne v smislu Darwinovih teorij, čeprav se bo morda tako bralo. Bolj v duhu: povej mi kaj ješ in povem ti kdo si 
. Naše rastline tudi jedo, mar ne 
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 10:09 pm
Napisal/-a juglans
Ojoj, juglans=robatež. Lahko bi le nakazal svojo zbeganost, kaj ne?
Saj ne pričakujem elaboratov z navedenimi znanstvenimi viri, se bom povsem zadovoljil tudi s tvojimi mnenji, teorijami, občutki, ker ..... , ker ni vse v .....
Kar lepo počasi, sem potrpežljiv. Med tem pa bom kaj svojega "zacopral".
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 10:22 pm
Napisal/-a zuf
juglans, za začetek lahko enostavno začneš s koprivo in gabezom.
Še vedno najdeš mlade poganjke, ki so najboljši.
Oba vsebujeta ogromno elementov (glej prvo stran), kopriva daje bujnost, odpornost in vse ostalo, gabez pa omogoča dobro cvetenje, zorenje plodov, lesa, rast celic ipd.
Jaz pa vabim znanstvene poglede v to temo, je vedno dobrodošlo!
figula, ni ti dolgčas, ane?!
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 10:50 pm
Napisal/-a figula
juglans, saj mi ni tako hudo , malo se tudi šalim
Daj prosim bolhača vsekakor - moj je še v obliki semena, ki ga je na srečanje prinesla voda 
.
Je močen insekticid, v cvetovih ima mikroskopsko majhne žleze z olji, ki so naraven repelent s širokim spektrom in hitrim delovanjem.
zuf, res mi ni dolgčas (škoda je samo tistih ur, ki jih za ljubi kruhek preživim v eni pisarni .... )
Za znanstvene poglede se jaz ne bojim, nas bodo že dohiteli 
... spet se malo hecam .
Je pa res, da je marsikaj že testiranega, analiziranega, raziskanega in potrjenega. Žal je večina takšnih dokumentov neznanstveni in neakademski srenji nedostopnih. Sem že na nekaj www strani trčila, kjer bi se dalo kaj naučiti, pa registracija za dostopnost zahteva repetničke ob imenu in inštitucijo zadaj 
. Saj ne bi vsega razumela, čisto zares ne - namen in zaključek pa menda že 
Objavljeno: Ne Okt 12, 2014 11:05 pm
Napisal/-a metuljc
| figula je napisal/a: |
jejhata, jejhata, malo sem se skrivala pred takšnimi objavami, predvsem v izogib mogočim komentarjem, da žirafam niso zrasli dolgi vratovi zato, ker so želele obirati listje iz visokih krošenj |
Drži, pa tudi zato ne, ker so ga obirale v visokih krošnjah.
| figula je napisal/a: |
| Ne v smislu Darwinovih teorij, čeprav se bo morda tako bralo. Bolj v duhu: povej mi kaj ješ in povem ti kdo si . Naše rastline tudi jedo, mar ne |
Kakorkoli obračaš, se ne boš znebula Darwinove teroije, modernizirane še manj.
Objavljeno: Po Okt 13, 2014 10:23 pm
Napisal/-a figula
juglans, hvala, da si me prisilil v ta zapis. Je tudi meni koristilo, da sem polovila drobce misli po svoji glavi.
Takole gre torej. Preprosto povedano, nič fensi-šmensi. Nekaj tega, kar sem že fermentirala in kar še bom. In zakaj. Spomladi sem bila bolj pridna in zagnana, potem so me zmotile druge stvari, sedaj se pa že pripravljam na naslednje leto. Tega je toliko, da je težko sploh nekje začeti.
Naj bo to prvi delovni dokument, ki ga bomo sproti dopolnjevali z novimi kandidati in z opisi opažanj iz prakse.
Bio-aktivnosti bi zaradi lažjega prepoznavanja in uporabnosti razdelila v 5 skupin. Čeprav mnogo njih prav lepo paše v več skupin, lahko izberemo eno dominantno korist.
Predvsem skupini 1 in 2 se prepletata in dopolnjujeta. Odvisno od termina nanašanja oz. uporabe pripravka, je lahko le-ta v začetni fazi zidar in oblikovalec strukture, v kasnejši fazi rasti pa hranilo:
1. hormoni in encimi za splošno močno in zdravo rast korenin, stebel in listov
2. hranila za zdravo, bujno in odporno rast ter pripravki zoper specifične bolezni rastlin
3. repelenti in insekticidi/pesticidi, ki rastlini pomagajo v boju s škodljivci
4. posebna skupina izjemnih lastnosti
5. rastlina za rastlino
1. skupina = stimulatorji rasti
vrba: lubje
če začnemo pri koreninah, ne moremo mimo vrbe. Njeno lubje vsebuje hormone za rast korenin – preverjeno. Da vsebuje še aspirin, je dodatni sladkorček. Fermentacija vrbovega lubja je malo drugačna od navadnega FPJ, to bom napisala kasneje.
divji pelin Artemisia vulgaris: mladi poganjki, listi, lahko tudi korenina
vsebuje železo, ki pripomore k močnim steblom. Dodaja odpornost na mraz in skrbi za ravnovesje in pretok energije po rastlini. Moji letošnji posevki so ga imeli zelo radi.
papeževa sveča Verbascum Thapsus: list, cvet, lahko tudi korenina
nje sicer ne poudarjam posebej, jaz sem dala fermentirat njene liste, ker so mi 4 rastline zrasle kar sredi gredice. Pa sem si mislila – je visoka in na splošno zdrava in odporna rastlina, tudi škodljivcev nisem letos videla na njej. Z dolgimi koreninami srka hranila iz globin in jih prinese v svoje velike kosmate liste – mislim, da bo odlična za skupino 1 in 2.
njivska preslica Equisetum Arvense: vsi nadzemni deli rastline
vsebuje silicij in mnoge minerale, kar naredi rastline močne. Hecno, ker je sama tako krhka, pri nas leži pod borovnicami, kot da nima moči, da bi vstala. Kot da njej sami obilica kremenčeve kisline škodi. Istočasno naj bi bila tudi fungicid, kar je dodatni bonus.
kurja črevca Stellaria media: nadzemni del
sem izbrala za stimulator hitre rasti, po svoji vsebini pa dodajo še kvalitete druge skupine: poleg rudnin in vitaminov so najmočnejši rastlinski vir železa. Obožujem črevca.
2. skupina = hranila
kopriva Urtica dioica: vršički, listi, nadzemni deli, korenina
kot je že zuf zapisal, je kopriva za zdravje rastline. Vsebuje magnezij, žveplo in železo. Po nekaterih navedbah naj bi bila tudi pesticid, jaz je zgolj v ta namen ne bom uporabljala. Sem videla že veliko ušivih in obžrtih kopriv .
gabez Symphytum uplandica x.: listi
je uporaben zelo, kot je že zuf povedal: rast celic, hranilo, vsebuje veliko dušika, fosforja, magnezija in kalija. Začetnikom ne priporočam fermentiranja, ker se zlodej ne obnaša lepo, da vam ne vzame veselja. Se zelo napihne, postane lepljiv in sluzast, postopek fermentacije traja dlje.
Letos mi je en sunek vetra zlomil bogato obloženo paradižnikovo vejo. Se je držala samo na 2 mm. Stolkla sem list gabeza in ga pomešala z oljem, v katerem sem za nas namakala preslico. To sem skrbno ovila okoli odlomljene veje, povila s povojem in vrvico in moja magija je delovala – vsi paradajzki so dozoreli. Če zdravi ljudi, pomaga tudi rastlinam, zaprmej .
rman Achillea millefolium: cvetovi, nadzemni deli, korenina
kot je že zuf spredaj napisal: vsebuje železo, kalcij, pepeliko (kalijev karbonat), sodo, fosfor, žveplo, nitrate. Vsebuje tudi veliko eteričnih olj. Nekaj časa sem razmišljala, da bi mogoče lahko bil dober posevek za malo vmes, pa ga opazujem na travnikih – zna biti precej ušiv in tudi belo plesniv je rad. Zato bo zaenkrat na moj vrt prihajal samo kot pripravek. Naj bi izboljšal rodovitnost zemlje in zdravje rastlin ter izločanje njihovih lastnih olj za boljšo obrambo pred škodljivci.
bezeg Sambucus nigra: listi
kot fungicid naj bi preganjal glivične bolezni (npr. peronospora) – bo treba preverit.
Ostala uporaba – zastirka iz listov naj bi bila repelent za polže – bo treba preverit.
Če bi tale recept pomagal: nerazredčeno prevrelko iz listov (1 kg listov na 10 l vode) vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo – potem bi tako funkcijo imel tudi njihov fermentiran pripravek - bo treba preverit.
lucerna Medicago sativa: nadzemni deli
je tudi na prvi strani precej napisanega, da ne ponavljam
perila shiso Perilla frutescens: nadzemni del
letos sem posejala 3 vrečke semena, pa ni niti ena ven prišla . To je še ena rastlina, bogata z minerali in vitamini, ki je zdrava za ljudi: shiso nadzira proizvodnjo imunoglobulina v telesu in preko tega zavira alergijske reakcije. Dviga imunski sistem. Njeno antialergijsko in protivnetno delovanje je znanost potrdila – in je zdrava tudi za rastline.
Menda ne pozna bolezni in škodljivcev – kot taka silno primerna za pripravek. Priporočam. Upam, da bo meni drugo leto tudi zrasla, sem kupila seme iz drugega vira.
3. skupina = repelenti, insekticidi
pripravljam se kot da bodo drugo leto celi roji škodljivcev napadli moj vrt . Imam pa resen in trden namen, da testiram nekaj pripravkov, ki se meni zdijo OK in ki se drugim zdijo OK.
Ker mi je prekipela korenjeva in čebulna in česnova muha. Pišejo, da moraš te tri saditi malo mešano in se medsebojno ščitijo…. larifari …. pri meni se to ni obneslo .
vratič Tanacetum vulgare: cvetovi, nadzemni deli
s svojimi eteričnimi olji je repelent, ki deluje na širok spekter škodljivcev. Pred kratkim sem prebrala, da naj bi kot zastirka odvračal polže – bo treba preverit.
Druga uporaba, ki mi je šele pred kratkim prišla pred oči pa je, da naj bi v kombinaciji s preslico in soljo deloval na krompirjevo plesen – bo treba preverit ... škoda, da tega nisem prej našla
limonska trava Cymbopogon sp., limonska bazilika Ocimum americanum: cel nadzemni del pri lim. travi in listi ter cvetje pri baziliki
obe rastlini imata močen vonj, limonska trava je znan repelent. Kot sem letos spremljala limonsko travo, je zdrava skozi celo leto in noben žužek ni nanjo sedel. Takisto z limonsko baziliko. Nadejam se, da bosta opravljali takšno vlogo tudi kot foliaren nanos fermentiranega pripravka.
žametnica Tagetes: cvetovi in vršički
kot rastoča rastlina je dober sosed vsem posevkom. Skoraj prepričana sem, da mi je letos uspešno skrila čebulo, ko je rasla med njo in imam po dolgih letih svojo čebulo ().
Trenutno mi pred bolhači varuje črno redkev. Tam, kjer so mi lani bolhači pojedli vse liste, se v zavetju razbohotene žametnice skriva zdrava redkev. Veselje jo je gledati.
Drugo leto testiram pripravek iz žametnice, nadejam se dobrih rezultatov.
kapucinka Tropaeolum majus: nadzemni deli
še en dober sosed, ki ga je potrebno testirat. Pravijo, da deluje proti listnim ušem, koloradskemu hrošču, bolhaču in gosenicam. Odganja metulje in varuje kapusnice.
rožmarin Rosmarinus officinalis in sivka Lavandula: cvetovi in listi
dva dišeča repelenta, za katera se moram posebej potruditi, da jih bom posadila k sebi. Ker mi njun vonj in vonj majhnih nageljčkov povzroča nelagodje in slabe spomine. Bom videla.
Vi ju kar uporabite, s svojim vonjem morata biti uporabna repelenta.
rabarbara Rheum: listi
se je že izkazala, ko je pred muho skrila čebulo, ki je rasla iz semena v čebulček. A ker je šment strupen, je njena uporaba neoporečna zgolj v začetni fazi rasti. Da ne bi bilo komu slabo. Bi bila pa dobra za vrtnice, recimo. Saj ne varujemo le jedilnih rastlin.
datura Datura:
khm, ta zlodej je tudi strupen, menda. Ne vem veliko o njej. Bo treba prebrat če ima kaj tako uporabnega, da tvegamo.
dalmatinski bolhač Tanacetum cinerariaefolium: cvetovi
je močen insekticid, v cvetovih ima mikroskopsko majhne žleze z olji, ki so naraven repelent s širokim spektrom in hitrim delovanjem. Vsekakor vreden testiranja. Komaj čakam.
4. skupina = posebne multi rastline
super rastline, ki ustrezajo vsem skupinam:
lovor Laurus Nobilis: listi, seme
Je starodavno drevo, ki se še spomni dinozavrov in mamutov , ima energijo. Tudi sodobna znanost ga ima rada, potrdila je njegova učinkovanja. Vsebuje kalcij, železo, baker, kalij, mangan, magnezij, selen in cink, vitamin A, C in B kompleks. Drevo je visoko odporno na škodljivce in bolezni, pred njimi brani tudi sosednje rastline. Listje je zelo aromatično in kot takšno odličen repelent. Le na mraz ni odporno . Fermentiramo ga z alkoholnim začetkom.
5. skupina = rastlina za rastlino
kot že ime pove – pripravek ene rastline za pomoč rastlinam iste sorte.
Za mešanje med paradižnikom in papriko nisem prepričana. Po nekaterih razpredelnicah dobrih sosedov se nimata rada, po drugih naj bi jih sadili skupaj :shock. Mama jih je letos imela skupaj v rastlinjaku in laično bi od paprike v rastlinjaku človek pričakoval bujnejšo in plodnejšo rast. Ali ji kaj ni pasalo ali pa je bil kriv paradižnik. Ki tudi ni razvil običajnih dimenzij, ki smo jih pri maminih rastlinah vajeni. Tako da se verjetnores ne marata. In zato ne bi dajala pripravka iz enega drugemu. Kaj češ tlačit skupaj nekaj, kar se odbija?
*******
Fermentiranje korenin in lubja in vseh trših materialov se malo razlikuje od osnovnega recepta FPJ, začnemo z alkoholnim postopkom, to morem še napisat in objavit.
*******
Pripravek vsake rastline naredimo posebej. Ko je končan, jih lahko mešamo in kombiniramo. Recimo omenjeni "citronska trava in preslica skupaj" = repelent + hranilo + stimulator rasti. Skoraj idealno, ne? 
:Nazadnje urejal/a figula 17 Okt 2014 22:37; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: Po Okt 13, 2014 11:56 pm
Napisal/-a juglans
Ooo, super si.
Vse spoštovanje za trud in sistematično prikazane podrobnosti.
Odpočij si.
Bujna domišljija že deluje. Sicer se odpravljam spat, a se mi zdi da že nabiram kapucinko, shiso, ... Torej jutri zjutraj ...
Hvala še enkrat.
Upam, da je še kaj "cukra" pri hiši.
Objavljeno: To Okt 14, 2014 12:00 am
Napisal/-a metuljc
| juglans je napisal/a: |
| Bujna domišljija že deluje. |
Ja, res je,. celo prebujna, tam okoli dinozavrov in mamutov.
Drugače pa, zanimivo, se strinjam.
Figula, perile se ne znebiš več, ko ti enkrat naredi semena, vsaj pri meni je tako, brez težav prezimijo in spomladi vzklijejo.
Objavljeno: To Okt 14, 2014 12:15 am
Napisal/-a figula
hvala obema 
grem še jaz spat, sigurno bom sanjala o dinozavrih in mamutih
nekaj pa morem kam vtaknit, da je zanimivo , metuljc, ne bit huda čisto mogoče, da je res 
juglans, pri nas je ravno začelo deževat, upam, da pri vas zdrži do jutra, da boš lahko nabral material; držim pesti
metuljc, če mi še druga runda perile ne pride ven, se lahko zmeniva za kako sadiko? Imaš ono lepo rdečo?
