Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh

[JR Design]

Mene pa še močno žuli kako dobiti domače trose mikoriznih gliv. Ve kdo kaj več o tem?
Saj obstajajo strani, ki ponujajo že pripravljene, ampak jaz bi jih sam rad prodobil._________________Narava je vsemogočna!

[zuf]

Mikorizne glive

Sem vedel, da bodo mikorizne glive velik del kultiviranja naših ljubih mikrobov in zemlje.
Vsaj morale bi biti, ker so res hude!

Fotografije | Mycorrhiza Slovenia

labia je napisal/a:

Mikrorganizmi, mikoriza in mikorizne glive so izjemno koristne zadeve in je prav, da nekej več raziščemo, kako bi lahko sami kaj storili ali vsaj ne uničili. Nekaj več o mikorizi: http://mycorrhiza-slovenia.com , kjer navajam samo del: Rastline v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal.

Citiram:

Mikoriza Slovenija! Glavna tema naših raziskav je ekologija tal, s poudarkom na raziskavah arbuskularne mikorize, simbioze med rastlinami in arbuskularnimi mikoriznimi glivami (deblo Glomeromycota). Biodiverziteta talnih mikroorganizmov je v veliki meri nepoznana, vendar iz nje izvirajo ključne ekosistemske storitve, kot so: razgradnja organske snovi, biogeokemično kroženje elementov, zmanjševanje erozije ter ohranjanje strukture tal. Talni mikrobi direktno vplivajo na delovanje in produktivnost združb kopenskih rastlin oz. primarno produkcijo, ta pa predstavlja primarni vir hrane vsem organizmom na Zemlji, vključno s človekom. Kljub njihovi pomembnosti, je bilo v preteklosti premalo pozornosti namenjene raziskavam koristnih talnih mikrobov ter njihove interakcije z rastlinami. Velika večina rastlin v naravnem okolju živi v povezavi z mikoriznimi glivami. Več kot 80% vseh rastlinskih vrst v koreninah tvori mikorizo, pri čemer je v agroekosistemih najpogostejši tip arbuskularna mikoriza. Odnos med rastlinami in arbuskularnimi mikoriznimi (AM) glivami je starodaven, star več kot 450 milijonov let, in je imel ključno vlogo v evoluciji kopenskih rastlin in ekosistemov. AM glive v tleh tvorijo gosto mrežo tankih nitk (hife oz. glivni micelij), s tem se močno poveča volumen tal iz katerega lahko črpajo mineralna hranila (P, N, mikrohranila), ki so rastlinskim koreninam pogosto nedostopna. Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal. Lahko rečemo, da je naravno stanje rastlin v kopenskih ekosistemih mikorizno stanje, nemikorizne rastline so namreč v naravi redke in omejene le na predstavnike nekaj rastlinskih družin. Možnosti za aplikacijo mikorize se odpirajo predvsem v trajnostnem, sonaravnem kmetijstvu (npr. koriščenje naravnega mikoriznega potenciala tal in uporaba inokulumov mikoriznih gliv kot biognojila) in v okoljevarstvu. Mikoriza pridobiva na pomenu tudi v luči izrabe omejenih svetovnih zalog mineralnih fosfatov, kar lahko v prihodnosti vodi v podražitev mineralnih gnojil in s tem tudi pridelave hrane (http://phosphorusfutures.net). vir: http://mycorrhiza-slovenia.com/

- - -

Že nekaj let nazaj sem delal svoj mikorizni inokulant in sicer na podlagi tegale vodiča.

A-SIMPLE-METHOD-FOR-MAKING-YOUR-OWN-MYCORRHIZAL-INOCULUM

Jaz se bom lotil čez kakšen mesec s pomočjo zemlje iz različnih virov, vermikulita, vermikomposta, listavke.
Za rastline bom izbral rž, pšenico, grah in semenski material česna.
Gojil bom pa kar v navadnem balkonskem koritu, najprej na toplem kakšen teden, potem bom dal bolj na hladno, nato bom pa žel in upam da bom mel prirpavljen inokulant pred sajenjem rastlin na vrt.

Kratek opis kako pridobiti mikorizni inokulant
1. zberemo zgornje plasti zemlje, skupaj s koreninami iz različnih zdravih virov (travnik, gozd, pod zdravimi starimi sadnimi drevesi, obstoječ zdrav vrt, kompost, listavka itd.) (odvisno kaj želimo inokulirat)
2. v tej mešanici ali pa samo v enem od teh virov zemlje vzgojimo rastline in sicer iz družine Graminacae (koruza, žita ipd.), Allium (česen, čebula, por ipd.) in Leguminacae (grah, fižol, leča ipd.).
3. s primerno vlažnostjo naj to raste približno 3 mesece
4. korenine teh rastlin se okužijo z mikoriznimi glivami
5. po 3 mesecih rastline porežemo do tal in pustimo, da se substrat izsuši
6. tako se spore še dodatno namnožijo in izsušeni substrat je mikorizni inokulant
7. inokulant se uporablja na različne načine (pri sejanju semen platojčke, da se seme že od začetka okuži, pri presajanju rastlin na vrt, pri sajenju dreves ipd.) (osnovna ideja je predstavljena na spodnji sliki - rumena barva je inokulant)

Nazadnje urejal/a zuf 25 Dec 2013 21:05; skupaj popravljeno 3 krat

[labia]

Super, da imamo različna mnenja in še bolj, da se korigiramo. V živilski industriji se res uporabljajo "udomačeni" sevi bakterij in glivic, ki pa ravno tako presnavljajo / povzročajo fermentacijo. Tako, da ni nič narobe s tem.
V tistem citatu mi je bil zelo pomemben del:
"Najboljša je pa tak al tak zemlja/humus/kompost kjer je noter itak vse od naštetega + še veliko veliko več. Uglavnem najboljši so naravni viri mikroorganizmov Smile"
Potemtakem je potrebno samo dodati tako sestavino v kompost s katero povečamo razmnoževanje teh organizmov in s tem pospešimo presnavljanje kompostnega kupa.Oziroma ustvariti pogoje, da se to zgodi. Tudi taka pot je smiselna.
Bom iskal v tej smeri.

[zuf]

Kompost je pa itak zakon.
Vedno se bomo vračali k njemu, tisoč in eno uporabnost ima!
Oglje lahko z njim inokuliramo, kompostne čaje delamo, uf... preveč je tega.
Že z dodajanjem zdrave zemlje pri kompostiranju (inokulacija komposta) veliko naredimo.
Da ne govorim o kompostiranju dinamičnih akumulatorjev, ki kompostu dajo taprave začimbe.

labia je napisal/a:

V tistem citatu mi je bil zelo pomemben del: "Najboljša je pa tak al tak zemlja/humus/kompost kjer je noter itak vse od naštetega + še veliko veliko več." Potemtakem je potrebno samo dodati tako sestavino v kompost s katero povečamo razmnoževanje teh organizmov in s tem pospešimo presnavljanje kompostnega kupa. Oziroma ustvariti pogoje, da se to zgodi. Tudi taka pot je smiselna. Bom iskal v tej smeri.

JR Design je poročal o zunanjem kompostiranju s pomočjo IMO posipa.

[Aye-Aye]

U, fantje, tole pa je raziskovanje.
Sem že tudi sama premišljevala, tako kot Labia, o vseh teh domačih fermetiranih dobrotah. Kako bi dodala kefir, pa miso, zeljnico, sirotko, kombušo...

Se spominjam vodnega kefirja, ki sem ga včasih izdelovala in moram reč, da so tele bakterije lahko prav izbirčne, najrajši so imele bel sladkor, zelo težko in počasi sem jih le navadila na melaso in rjavi sladkor, potem je bil seveda tudi okus drugačen in dlje je trajalo da je vse skupaj fermentiralo. Sklepam tudi, da ima vsaka bakterija svojo hrano, ki jo ima najraje glukozo, fruktozo, dekstrozo pa mlečni sladkor, meltozo itd. Tako da je verjetno primerneje dodajat različno hrano tem bakterijam. Malo sem pobrskala o kefirju, saj je že od nekdaj znano kako zdravilen je in koliko več koristnih bakterij je v njem, kot pa recimo v jogurtu ali actimilu.


In prišla do odkritja, če gledamo kateri mikroorganizmi so v EM, da je kefir zmagovalec, ima vse, no razen kompostnih.

Preglednica 1 prikazuje najpogostejše kvasovke in bakterije, izolirane iz kefirja in kefirnih zrn ter občasno prisotne bakterije, ki so najverjetneje posledica kontaminacije.
Preglednica 1: Mikroflora kefirja in kefirnih zrn – najpogostejši predstavniki (Marshall, 1993b; Angulo in sod., 1993; Spreer, 1998, Euzéby, 2002)


Našla v tem magisterskem delu , zanimivo branje

Iz kefirnih zrn so izolirali zelo širok spekter, ne le vrst, tudi rodov mikrobov:
Lactobacillus, Streptococcus, Lactococcus, Acetobacter in družin kvasovk. Med temi bakterijami in kvasovkami obstajajo simbiotski odnosi.

Seveda je vse tudi odvisno od tega kje dobiš gobice ali kristalčke in še vsak ima svoje domače okolje s svojimi mikroorganizmi in tako se spreminja tudi prisotnost različnih mikroorganizmov v kefirju.

[greeny]

Glede mikorize smo nekaj slišali na faksu in sam sem delal seminarje, zato bi dodal naslednje: v grobem, če poenostavimo (in ne zgrešimo veliko) obstajata dva tipa mikorize, ektomikoriza in arbuskularna mikoriza. Različni sta glede na rastline in seveda glive so drugačne. Ektomikoriza je značilna za lesne rastline (tipična za naš zmerni gozd), arbuskularna pa za zelnate. Zato bi jaz (glede na teorijo spet) inokulum jemal bolj na kakem travniku, čeprav so tudi v gozdu zelnate rastline, vendar je gliv verjetno manj in manj raznolike (spet predpostavljam).

Drugače je pa s temi arbuskularnimi tako, da ne tvorijo plodišč nad zemljo (gob), zato je bolj loterija dobiti čimveč tega oz. da si ziher, ampak gliv je itak vsepovsod dovolj oz. so prisotne...
Bi pa tudi podprl, kar je en pred mano napisal, da je dobri tudi same korenine vzeti za inokulum, ker so v končni fazi glive tam gor, ne gredo pa ravno daleč iz korenin.

So pa križnice družina rastlin, ki se bolj bogo povezuje z mikoriznimi glivami, imajo zato korenine s precej gostimi koreninskimi laski za boljše vsrkavanje.

Kogar kaj več zanima (ali bi pogledal fotografije), je TOLE super stran.

[JR Design]

Uf, tele strani o mokorizi so pa res zanimivo branje! Bo treba še veliko študirat.
Razmišljam pa, da z odpadlim listjem in zgornjo plastjo razpadajočega listja in humusa, ki ga prinesem na vrt iz gozda, verjetno prinesem tudi spore mikoriznih gliv. Torej mi manjkajo še spore iz travnika?. Ali pa se motim?_________________Narava je vsemogočna!

[originalnilist]

Nisem v tem raziskovanju in ne vem kako se stvari streže, ena stvar me pa zanima ČE se beli sladkor pridobiva tako naravno Zakaj ga naše telo tako težko predela.Medicina trdi da ni večje porabe energije v telesu kot predelava belega sladkorja in bele moke

[Lpmami]

Originalnilist, po eni razlagi zato, ker so belemu sladkorju in moki odvzete vse sestavine, ki so v naravi zraven in pomagajo prebavljati, presnavljati in predelovati/uporabljati v telesu. Ker vsega tega ni, se telo tako "matra", pa še ju slabo predela oziroma nepravilno nalaga, kar mu škodi._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[metuljc]

originalnilist je napisal/a:

Nisem v tem raziskovanju in ne vem kako se stvari streže, ena stvar me pa zanima ČE se beli sladkor pridobiva tako naravno Zakaj ga naše telo tako težko predela.Medicina trdi da ni večje porabe energije v telesu kot predelava belega sladkorja in bele moke

No, mislim, da tole ne drži in res me zanima, kje je ta "medicina", ki to trdi. (vir informacije me zanima). Bela moka je skoraj čisti škrob, amilazo za njegovo prebavo imamo, že v ustih, pa potem v tankem črevesu, beli sladkor je saharoza, tudi saharazo imamo v tankem črevesu. Če bi bilo res, da bi za prebavi tega dvojega potrebpvali tako velike količine energije, bi ju s pridom uporabljali v shujševalnih dietah, a ne?
Res veliki porabniki energije so živčevje, izločala, ....sama prebava pa prav gotovo ne. Niti škroba niti saharoze pa v notranje okolje našega telesa ne moremo sprejeti in ju zato tam seveda nikoli ni.
Ko naredimo kvasec, dodamo moko in malo sladkorja, da pospešimo razmnoževanje in aktivnost kvasovk, zakaj torej, če je tvoja trditev drži? Saj kvasovke prav enako kot mi prebavljajo saharozo in škrob?